Iztok Kovač je koreograf in ustanovitelj En–Knap. Po mednarodnem uspehu svojega solističnega dela Kako sem ujel Sokola (1991) je postal ena ključnih osebnosti razvoja slovenskega sodobnega plesa. Ustanovil je En–Knap Group, prvi stalni ansambel sodobnega plesa v Sloveniji, danes pa je umetniški vodja En–Knap in Centra kulture Španski borci. Njegova dela že več kot tri desetletja gostujejo na mednarodnih odrih. Njegovo umetniško delovanje obsega tudi šest plesnih filmov, mednarodno pedagoško delo, gostujoče koreografije in režijo večjih nacionalnih dogodkov v Sloveniji. V času pandemije covida-19 je zasnoval projekt Stage360, v okviru katerega razvija plesna dela v virtualni resničnosti.
Razširi krila je predstava presenečenj, ki s svojo nepredvidljivo izvirnostjo presega videno na naši plesni in plesnogledališki sceni, s svojo metodologijo dela in navidezno dramaturško ohlapnostjo in konfuznostjo pa posega v bistvo koreografskega dela sploh. Kateri so tisti presežki, zaradi katerih se mi zdi ta predstava tako pomembna? Prvega odčitujem na najsplošnješi ravni. V preusmeritvi pozornosti od vrhovne avtoritete, koreografa, k plesalcu (gibalcu v Kovačevi terminologiji), kar prevedeno na reprezentacijsko raven pomeni soočanja in kolizejske trenutke med vzpostavljanjem konceptualnega reda in njegovega načrtnega, sprotnega rušenja z improvizacijami, med zaprtimi in kodifidiranimi deli predstave in tistimi odprtimi, kjer v igro vstopi naključje. Prav v strukturaciji opozicij, kot so red in kaos, gibanje in mirovanje, napetost in sprostitev ter njihovih utelesitvah, kolektivnim in individualnim principom, se skriva montažna in dramaturška čistost predstave.