Iztok Kovač, Sašo Podgoršek

Vašhava

29 min

#plesni filmi

2014

Delavski in rudniški objekti, ki so skoraj dve stoletji označevali in spreminjali slovensko rudarsko mesto Trbovlje in ki so že ujeti na filmski trak v prejšnjih filmih En–Knap, se danes soočajo z negotovo prihodnostjo in možnostjo skorajšnje rušitve. V tem posvetilu avtorja Iztoka Kovača rodnemu kraju se mednarodna plesna skupina En–Knap Group še zadnjič sooči z rudniškimi prostori, preden ti za vedno izginejo iz kolektivnega zavedanja. Od njih se poslovi dostojno: še zadnjič jih napolni z vitalnostjo in življenjem, kot ga doživljajo sami.

Vashava frejmi22
Vashava frejmi00
Vashava frejmi01
Vashava frejmi50
Vashava frejmi53
Vashava frejmi59
Vashava frejmi04
Vashava frejmi65
Vashava frejmi67
←
→
←
→

Vašhava je rekviem. S tem filmom sva se od Trbovelj poslovila, tako kot se je med snemanjem Vašhave rudarstvo dokončno poslovilo od te doline. Čustvene reakcije klenih mož, ki so iz roda v rod ponosno dedovali svoje vzvišeno poslanstvo večnega spuščanja v temo in dvigovanja na svetlobo, so bile srhljive. Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje doživel nekaj tako globoko žalostnega, takšno kolektivno praznino, ki je parala čas.

Večino lokacij, na katerih smo v zadnjih dvajsetih letih snemali filme od Narave Beso iz leta 1995 do Vašhave iz leta 2014 je namreč zob časa že dokončno izbrisal z obličja zemlje. S propadom rudnika je padla še zadnja klapa Trbovelj moje mladosti. Zato je Vašhava rekviem. Še zadnjič smo vstopili v prostore, kjer se je nekoč opravljalo konkretno fizično delo in jih naselili z našo energijo, še zadnjič ustvarili spoj navidez nezdružljivega, da bi dokončno potrdili svojo identiteto.

Iztok Kovač

IMG 6943
MVI 0085
MVI 6024
MVI 6835
MVI 6937
MVI 7069
MVI 7073
←
→
←
→

biografije

Iztok Kovač je koreograf in ustanovitelj En–Knap. Po mednarodnem uspehu svojega solističnega dela Kako sem ujel Sokola (1991) je postal ena ključnih osebnosti razvoja slovenskega sodobnega plesa. Ustanovil je En–Knap Group, prvi stalni ansambel sodobnega plesa v Sloveniji, danes pa je umetniški vodja En–Knap in Centra kulture Španski borci. Njegova dela že več kot tri desetletja gostujejo na mednarodnih odrih. Njegovo umetniško delovanje obsega tudi šest plesnih filmov, mednarodno pedagoško delo, gostujoče koreografije in režijo večjih nacionalnih dogodkov v Sloveniji. V času pandemije covida-19 je zasnoval projekt Stage360, v okviru katerega razvija plesna dela v virtualni resničnosti.

Sašo Podgoršek je slovenski filmski režiser in vizualni umetnik, ki ustvarja na področju videospotov, dokumentarnega, plesnega in oglaševalskega filma ter celovečercev. Po diplomi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani je mednarodno prepoznavnost dosegel z nagrajenim kratkim filmom But the Goat Survived (1991), ki je bil predvajan na festivalih po vsem svetu. Kot dolgoletni sodelavec umetnikov in kolektivov, med drugim Laibacha, Marka Peljhana in Iztoka Kovača, je razvil prepoznaven vizualni jezik, ki se gibko prepleta med filmom, glasbo in uprizoritveno umetnostjo. Režiral je več kot petdeset videospotov za nekatere najvidnejše glasbene ustvarjalce v regiji, njegovi filmi in videodela pa so prejeli številne domače in mednarodne nagrade. Njegovo delo zaznamujejo izrazita vizualna senzibilnost, poudarek na atmosferi in gibanju ter nenehen dialog s sodobnimi uprizoritvenimi umetnostmi.

kolofon

Koreografija Iztok Kovač

Avtorji in izvajalci Luke Thomas Dunne, Ida Katarina Hellsten, Bence Mezei, Ana Štefanec, Tamás Tuza

Gostje Gyula Cserepes, Barbara Kanc, Katja Legin, Lada Petrovski Ternovšek, Ravi Ternovšek

Fotografija Sven Pepeonik

Scenografija Niko Novak

Kostumografija Valter Kobal

Montaža Sašo Podgoršek

Oblikovanje zvoka Charo Calvo

Produkcijska ekipa En–Knap Meta Lavrič, Iztok Kovač, Sašo Podgoršek

 

Produkcija Zavod En–Knap

S podporo Filmski sklad Republike Slovenije