Drugi reprizi predstave Tri četrt človeka v produkciji En–Knap in Via Negativa in v sklopu festivala Mesto Žensk bo sledil Zbor za Publiko. Zbori so cikel pogovorov, a ne gre za teoretske razprave–besedo imajo izključno gledalci. Ko ustvarjalci zapustijo prizorišče, se oder odpre možnosti izmenjave mnenj in občutkov, pričakovanj in razočaranj, presenečenj in nesporazumov. Zbori potekajo po izbranih predstavah, tokratnega bo moderiral Jaka Bombač.

Jaka Bombač
ZBOR ZA PUBLIKO
#oder #pogovor

10. OKT 2024 / 19:30
Španski borci, Ljubljana (SI)

Jaka Bombač v zasnovi Zbora za Publiko zapiše:

En–Knap Group ima v našem prostoru nedvomno specifičen slog, ki ga med drugim zaznamuje disciplinirani, mestoma celo športni ali akrobatski gib, vpet v matematične koreografske strukture, na katere vselej prežijo naključja. Tokrat se jim bosta na odru Španskih borcev pridružili še plesalki Mateja Železnik in Polett Kasza.

Da se predstava odvija v kontekstu festivala Mesto žensk (producenta sta Zavod En-Knap in Via Negativa) nam morda sporoča, da specifično pojmovanje razmerja med strukturo in vsakdanjim zahteva feministično prevetritev. Bi morala feministična perspektiva do discipliniranega giba in fiksacije na simetrijah in asimetrijah ostati kritična in namesto tega poudariti situirane in družbene lastnosti plesne prakse (ali pa kaj drugega)? Ali pa je to ravno stereotip, ki ga moramo ponovno premisliti?

Kot piše avtorica zamisli in koreografinja predstave Kristina Aleksova v spremnem besedilu, jo red hkrati pomirja in nervira. Tri četrt človeka je plesna kompozicija v tričetrtinskem taktu. »Ob misli na štiri se spotaknemo«, dodaja. Kaj je ta spotik in kje so meje plesnega telesa? Lahko gib primerjamo z mišljenjem ali jezikom? Na kakšen način naj bi koreografija omogočila prostor za spotik ali naključje? Kako – če sploh – naj razločujemo plesno telo od vsakdanjega? Kje se konča koreografija in začne človek?

Bogato krajino teh in drugih vprašanj, ki se bodo nedvomno porajala ob gledanju predstave, bomo razprli na Zboru za publiko, ki se bo odvil v Španskih borcih po četrtkovi ponovitvi predstave Tri četrt človeka.

En–Knap & Via Negativa / Kristina Aleksova: Tri četrt človeka

Yvonne Rainer je svoj No Manifesto obravnavala znova in ga prilagodila, ko je ugotovila, da lahko njegova načela zavirajo ustvarjalni proces. Bil je preveč radikalen – v umetnosti ne bi smelo biti nobenih prepovedi. A težnja po doseganju nemogočega, združevanju nezdružljivega in predstavljanju nevidnega je temeljna za ustvarjalnost. In ta težnja je po svoji naravi radikalna. Kristina Aleksova z lastnimi besedami: “Spoštujem vsakogar, ki je pripravljen priznati, da ne razume več tistega, kar se mu je nekoč zdelo pomembno; tako se učimo in razvijamo.” Kot je rekel Walt Whitman: “Ali si nasprotujem? Potem si torej nasprotujem (sem velik, vsebujem množice).” Vseprisotna povprečnost v vsakdanjem okolju, kulturi in umetnosti zahteva drzne poteze, ki premikajo meje, tudi če se ti poskusi zdijo nemogoči. Z uporabo orodij čistega plesa in raziskovanjem koncepta koreografije predstava skuša ujeti lepoto radikalne misli skozi gib in raziskati nenehno premikajočo se mejo med osvobojenim in omejenim telesom.