Umetniški vodja Zavoda EN-KNAP in Centra kulture Španski borci, mednarodno uveljavljeni koreograf, pedagog, ustvarjalec in plesalec s področja sodobnega plesa. * 07. avgust 1962, Trbovlje
Iztok Kovač prihaja iz Trbovelj, simbola slovenske težke industrije in upora. Živi in dela v Ljubljani.
S svojo prvo samostojno predstavo Kako sem ujel Sokola v zgodnjih 1990. letih je doživel izjemen umetniški prvenec in tako rekoč iz nič uveljavil pojem slovenskega sodobnega plesa v kulturnem prostoru Evrope in širše.
Potem ko ga je revija Time Out nagradila z nagrado London Dance and Performance Award, je v Leuvnu v Belgiji pod okriljem festivala Klapstuk ustanovil lastno plesno skupino. Ta se je kmalu preselila v Ljubljano, kjer je bila leta 1994 ustanovljena produkcija EN-KNAP. Kot prvi predstavnik sodobnega plesa je istega leta prejel najpomembnejšo nagrado za kulturo v Sloveniji – Prešernovo nagrado.
Kovač je leta 2007 po 14 letih projektnega delovanja ustanovil mednarodno plesno skupino EN-KNAP Group, prvi stalni ansambel za sodobni ples v Sloveniji. Kmalu zatem je bilo produkciji EN-KNAP zaupano vodenje Centra kulture Španski borci v Ljubljani, kjer je Iztok Kovač še danes vedno umetniški vodja ter programer domačega in mednarodnega programa.
Poleg svojih 35 odrskih projektov, s katerimi je gostoval več kot 500-krat v več kot 30 državah, deluje tudi kot gostujoči koreograf v Veliki Britaniji, Nemčiji, Franciji, Belgiji, Izraelu in Južni Koreji. Njegov umetniški opus obsega tudi šest plesnih filmov, številne režije večjih prireditev in državnih proslav v Sloveniji ter mednarodno pedagoško delo. V času pandemije bolezni COVID19 je začel producirati plesna dela v tehnologiji VR – Stage360.
Kot programski direktor Centra kulture Španski borci se ukvarja z več kot 600 dogodki letno in sodeluje s številnimi domačimi in mednarodnimi partnerji. Je slovenski partner v mreži Aerowaves – največji evropski plesni platformi. Za mrežo je v Ljubljani dvakrat organiziral festival Spring Forward.
Iztok Kovač je bil pobudnik regionalne plesne mreže Pan-Adria (7 odrov iz Hrvaške, Italije in Slovenije), član upravnega odbora Državnega sveta za kulturo v Sloveniji ter član upravnega odbora Prešernove nagrade.
»Kovač svoje plesne zgodovine ne pozabi, prav tako kot ne pozabi izkušnje in zgodovinske teže rojstnih Trbovelj, katerih specifičnost globoko zaznamuje njegov odnos do telesa in oblikovanja plesne estetike. To izkušnjo lastne gibalne zgodovine Kovač združi še z izkušnjo urbanih evropskih velemest in sodobne evropske plesne scene, ki jo pričenja spoznavati po svojem odhodu v tujino konec osemdesetih, kar leta 1991 pripelje do solo predstave Kako sem ujel Sokola, ki je njegovo ime in karizmo ponesla v svet. Za to predstavo prejme britansko nagrado za najboljše gostujoče umetnike London Dance and Performance Award, ki je bila leta 1993 podeljena še legendi sodobnega plesa Mercu Cunninghamu ter Ronu Vawterju iz Wooster Group.«
Bojana Kunst, 1996
»Zdi se mi, da je Iztok Kovač kot koreograf in kot človek to ravnotežje dosegel. Pri delu sem ga prvič videl v njegovi prvi predstavi Kako sem ujel Sokola leta 1991 v belgijskem Leuvenu. Njegova gledališka osebnost me je takoj prevzela s svojim navidezno nonšalantnim stilom močno usmerjene energije. Kasneje, ko sva skupaj igrala košarko, ali ko mi je pripovedoval delčke svoje nenavadne življenjske zgodbe – o svoji karieri klasičnega plesalca ali kako se je v enem tednu naučil tai chi iz knjige – sem dobil še več prebliskov o tem neverjetno močnem viru človeške energije. Medtem se je Iztok razvil tudi v zelo zrelega in izkušenega umetnika. Izognil se je pasti 'Eurotrash' talilnega lonca modernega plesa ter zelo kmalu spoznal, da mora ustvarjati iz lastnih korenin in identitete – rudarskega mesta Trbovelj –, s čimer lahko doseže »univerzalnost skozi posamično.«
Guy Cools, 1997
