Iztok Kovač
Življenjepis

Iztok Kovač, umetniški vodja in direktor Zavoda EN-KNAP in Centra kulture Španski borci, je mednarodno uveljavljeni koreograf, pedagog, ustvarjalec in plesalec s področja sodobnega plesa. Kovač je v slovenskem kulturnem prostoru osrednje ime novejše plesne zgodovine, saj je poleg Pie in Pina Mlakarja edini predstavnik, ki ga navaja tudi Oxford Dictionary of Dance avtoric Debre Craine in Judith Mackrell.

Iztok Kovač je leta 1993, pod okriljem festivala Klapstukv belgijskem Leuvenu ustanovil mednarodno plesno skupino EN-KNAP in jo leto kasneje v Ljubljani legitimiziral kot produkcijski zavod EN-KNAP. Kasneje je ustanovil mednarodno plesno skupino EN-KNAP Group, prvi stalni ansambel za sodobni ples pri nas in produkcijo preusmeril na repertoarno delovanje. Ko je Zavod EN-KNAP prevzel vodenje Centra kulture Španski borci, je ta postal domicil skupine in prostor, kjer je Iztok Kovač kot umetniški vodja odgovoren za domači in mednarodni program. Da je svojem dolgoletnem delovanju utrdil prepoznavnost svoje estetike kot zaščitni znak pričajo tudi številne najuglednejše domače in mednarodne nagrade, med njimi nagrada revije Time Out za predstavo »Kako sem ujel sokola« ter nagrada Prešernovega sklada, kot prvi predstavnik sodobnega plesa pri nas.

Kovačevo ustvarjanje je subtilna interpretacija izkušnje nekega časa in porekla, določenega s socialistično vzgojo, neobstojem sodobne plesne tradicije in z izkušnjo odraščanja v Trbovljah, mestu - simbolu slovenske težke industrije. Domicilno polje plesne koreografije nadgrajuje z odprtostjo za filmski medij, kjer že dve desetletji uspešno sodeluje z režiserjem Sašem Podgorškom. Realistični imaginarij Trbovelj, tega postsocialističnega mesta, za katerega se zdi, da še danes obstaja nekako izven časa,  uporabljata za avdiovizualno artikulacijo »EN-KNAPovske« govorice teles v gibanju. Izrazito polje interakcije med plesom in glasbo pa je doseženo v sodelovanju z vrhunskimi glasbeniki in skladatelji.

Iskrice

»Kovač svoje plesne zgodovine ne pozabi, prav tako kot ne pozabi izkušnje in zgodovinske teže rojstnih Trbovelj, katerih specifičnost globoko zaznamuje njegov odnos do telesa in oblikovanja plesne estetike. To izkušnjo lastne gibalne zgodovine Kovač združi še z izkušnjo urbanih evropskih velemest in sodobne evropske plesne scene, ki jo pričenja spoznavati po svojem odhodu v tujino konec osemdesetih, kar leta 1991 pripelje do solo predstave Kako sem ujel Sokola, ki je njegovo ime in karizmo ponesla v svet. Za to predstavo prejme britansko nagrado za najboljše gostujoče umetnike London Dance and Performance Award, ki je bila leta 1993 podeljena še legendi sodobnega plesa Mercu Cunninghamu ter Ronu Vawterju iz Wooster Group.«

Bojana Kunst, 1996

 

»Zdi se mi, da je Iztok Kovač kot koreograf in kot človek to ravnotežje dosegel. Pri delu sem ga prvič videl v njegovi prvi predstavi Kako sem ujel Sokola leta 1991 v belgijskem Leuvenu. Njegova gledališka osebnost me je takoj prevzela s svojim navidezno nonšalantnim stilom močno usmerjene energije. Kasneje, ko sva skupaj igrala košarko, ali ko mi je pripovedoval delčke svoje nenavadne življenjske zgodbe – o svoji karieri klasičnega plesalca ali kako se je v enem tednu naučil tai chi iz knjige – sem dobil še več prebliskov o tem neverjetno močnem viru človeške energije. Medtem se je Iztok razvil tudi v zelo zrelega in izkušenega umetnika. Izognil se je pasti 'Eurotrash' talilnega lonca modernega plesa ter zelo kmalu spoznal, da mora ustvarjati iz lastnih korenin in identitete – rudarskega mesta Trbovelj –, s čimer lahko doseže »univerzalnost skozi posamično.«

Guy Cools, 1997

Koreografije za oder
Filmi in video
Pomembnejše nagrade
Pomembnejše gospodarske in državne prireditve