Premiera na Festivalu novomedijske kulture Speculum Artium 2023
20. septembra 2023 se v Delavskem domu Trbovlje prične festival Speculum Artium 2023, na katerem En–Knap predstavlja najnovejši projekt Odra 360, virtualno izkušnjo Luknja v prihodnost (2023).
Petnajsti festival novomedijske kulture se približuje z vprašanjem, ki bije v srčiki tehnološke revolucije: »Je umetnost privilegij človeka?« V dneh med 20. in 23. septembrom se bo resničnost prepletla s fikcijo, človeško z nečloveškim v iskanju odgovorov na vprašanja, ki so burila duhove že stoletja nazaj. V okviru letošnje edicije se premierno predstavlja Luknja v prihodnost v sredo, 20. septembra ob 17. uri.

Luknja v Prihodnost je pilotni projekt Odra 360 – virtualne produkcije Zavoda En–Knap – ki uporabi metodo kreativnega uokvirjanja. V En–Knap smo to metodo razvili, da bi vzpostavili presečišče med občinskimi in gospodarskimi strukturami ter kulturno dediščino na eni ter sodobnimi umetniškimi pristopi na drugi strani. Film je rezultat večletnih povezav in tesnih sodelovanj z Zasavsko regijo. S štiriminutnim VR filmom o Trbovljah danes stremimo k vzbujanju radovednosti večjega števila lokalnih, regionalnih in mednarodnih obiskovalcev, k gradnji vidnosti in vizionarstva občine Trbovlje.

»Dobrodošli v Trbovljah, kot jih še niste videli.«
Luknja v prihodnost ni turistična razglednica.
Luknja v prihodnost je pogled od spodaj in znotraj
na delavsko, uporniško in zdaj tehnološko identiteto mesta.
VR tehnologija pa je prizma, ki pogled popelje po izvirni poti skozi
oba ključna pola Trbovelj – podzemno in nadzvočno perspektivo.
Gledalca/-ko tako povabi, da se z virtualnimi očali
ali preprosto s skeniranjem QR kode preko svojega osebnega telefona
prepusti edinstveni potopitveni izkušnji.
Iztok Kovač prejme nagrado Častni lok!
Umetniški vodja En-Knap Group Iztok Kovač je prejel bienalno nagrado častni LOK.
Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev, ki je nagrado podelilo, je zapisalo takole:

Bienalno nagrado častni LOK za izjemen opus plesnega ustvarjanja s prepoznavno poetiko in plesnim mojstrstvom na filmskem in avdiovizualnem področju prejme plesalec, koreograf, pedagog in umetniški vodja Iztok Kovač.
"Zapisan v plesno zgodovino kot sokol, ki je priletel z vzhoda in ki je z neverjetno hitrostjo vihtel svoja krila, Iztok Kovač prav zares nikoli ni nehal leteti. Ni zgolj vrhunski ustvarjalec, katerega opus se razteza čez več desetletij, temveč dobesedno pogonska sila slovenskega sodobnega plesa, ki mu je z vztrajnostjo in vizijo uspelo utreti pot na evropske odre in obenem spremeniti način razmišljanja o zasebnih institucijah na področju umetnosti.
Iztok Kovač je slovenskemu sodobnemu plesu zagotovil zaščitni znak in utrdil njegovo prepoznavnost v svetovnem merilu. Njegov opus obsega nekaj manj kot štirideset avtorskih projektov in plesnih filmov, vodenje mednarodne skupine En-Knap in produkcijskega zavoda En-Knap ter ustanovitev in umetniško vodenje plesnega ansambla En-Knap Group ter Centra kulture Španski borci, ki javnosti poleg lastne repertoarne produkcije kontinuirano predstavlja tudi del slovenske in mednarodne sodobne plesne produkcije.
Prav posebno mesto v Kovačevem opusu zavzemajo plesni filmi. Večino jih je ustvaril v tandemu z režiserjem Sašem Podgorškom in so filmska nadgradnja njegovih predstav ter hkrati posvetilo Trbovljam, kjer sta dvajset let skupaj evidentirala zanimivo obdobje doline, postopno propadanje dvestoletne tradicije rudarstva in konec neke industrijske epohe. Surovo okolje delavskih Trbovelj sta izkoristila kot izjemno filmsko kuliso. Njuni plesni filmi so prejeli številne ugledne domače in mednarodne nagrade.
V zadnjem obdobju Iztok Kovač intenzivno raziskuje in ustvarja v 360-stopinjskem VR-mediju. Zasnoval je Oder360, ki pomeni vzpostavitev novega formata uprizoritvene umetnosti v obliki virtualizacije in ogleda predstav, posnetih s 360-stopinjsko kamero iz središča odra. Nov umetniški žanr pomeni stik med preteklostjo in prihodnostjo ter svojstveno vzpostavlja reformo umetniških del, saj v občinstvu na novo vzbuja radovednost. Žanr, ki je sicer vzklil v času pandemičnih omejitev, tudi v postpandemičnem času ponuja v premislek povezavo med odrom in gledalcem. Njegov namen ni nadomestitev klasičnega ogleda uprizoritvene forme, temveč vzpostavitev novega, vzporednega pogleda, potenciala, simulakra gledališča v novih okoljih in okoliščinah. Smer pogleda brez dramaturškega okvirja postane izbira gledalca, neposredna bližina nastopajočih pa privilegij, ki nam prej ni bil dostopen.
Zaradi vsega tega Sekcija plesnih ustvarjalcev Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev Iztoku Kovaču podeljuje bienalno nagrado častni LOK."


Iztoku čestitamo!
29. april 2023 = Mednarodni dan plesa
29. aprila praznujemo mednarodni dan plesa, ki ga svetovna organizacija za uprizoritvene umetnosti ITI ‒ International theatre institute tradicionalno obeležuje s poslanico izbrane_ga ustvarjalke_ca iz vrst scenskih umetnosti. Za letošnjo poslanico je izbrala YANG Liping, plesalko in koreografinjo iz Kitajske. V Društvu za sodobni ples Slovenije (DSPS) in JSKD – področje plesne dejavnosti smo v letošnjem letu k pripravi poslanice povabili Iztoka Kovača, plesalca, koreografa, pedagoga, umetniškega vodjo in direktorja Zavoda EN-KNAP in Centra kulture Španski borci ter letošnjega prejemnika nagrade Ksenije Hribar za življenjsko delo, ki jo podeljuje DSPS.

Prav tako so člani slovenske plesne skupnosti dan proslavili s posebnim, sedaj že tradicionalnim javnim dogodkom. Letošnja tematika intervencije je PLES = STIČIŠČE. Plesalci so se srečali na stičišču poti ‒ »križišču«, ki kot komunikacijska oblika prostora upodablja točko združevanja različnih poti, tokov in smeri.

Vsebino dogodka v sodelovanju s profesionalnimi plesalci mlajših generacij sta tudi letos pripravljali Urška Centa in Kristýna Šajtošová iz Platforme NEST. Hvala obema!

Takole je zapisal Iztok Kovač v uradni poslanici:

Ples imam rad.
Nekako pritihotapil se mi je v življenje.
In me zaznamoval.
V vseh njegovih nepredvidljivih oblikah.

Na odru najraje gledam ples, ki je tam z razlogom, ki me prepriča in ni kičast.
Dober ples je zame poezija gledališča.
Dobre plesalke in plesalci si upajo pred vami iskreno razgaliti svojo osebnost, svoje sanje,
strahove in svoje nepopolnosti. Svoje natrenirano telo, um in duh so sposobni osredotočiti
na en sam trenutek ‒ in se popolnoma razdati.
Plesalke in plesalci so v glavnem mlajši od ostalih umetnikov. Zaradi minljive
narave njihovega kompleksnega instrumenta mi v primerjavi s tistimi, ki lahko ustvarjajo
tudi v pozni starosti, delujejo kot kometi na zvezdnem nebu.
Dozoreti morajo hitro, v množici teles najti lastno orbito, prepotovati širne razdalje, da bi,
izbrani v stiku s pravo atmosfero, lahko veličastno zažareli.

Izkažimo jim spoštovanje,
izkažimo spoštovanje plesu,
omogočimo mu mesto v družbi, ki mu pripada,
omogočimo mu mesto v družbi, za katerega so si prizadevale generacije,
predvsem pa se plesu prepustimo ‒ skupaj!
Odkrivajmo ga vedno znova, saj ples je že v nas.
Tako kot zvezdno nebo okoli nas.

Iztok Kovač