En–Knap in Kino Šiška sta v Ljubljani v sklopu CoFestivala gostila plesno predstavo, ki jo je v izbor najbolj perspektivnih uvrstila tudi platforma Aerowaves. Mreža vsako leto izpostavi nabor vrhunske sveže evropske plesne produkcije.
MOS je koreografija corpusa (zbirke) gibov, predmetov, zvokov in podob, ki se začnejo v selektivnem avtorskem času pretvarjati v nepričakovana medsebojna razmerja in tvoriti nenavaden plesni ansambel. Predstava MOS (akronim, ki ima več kot dvajset različnih slovarskih definicij, med katerimi sta stalnici tehnologija ter razmerje med celoto in izločenim delom) koreografinje Ioanne Paraskevopoulou, ki nam je znana kot članica plesne tovarišije Christosa Papadopoulosa, je zanimiva prav z vidika subsonornosti, za katero se zdi, da izhaja iz nekega dispozitiva modernistične radiofonije. Koreografija je vidni, dejavni in gibalni del tistega, kar po radijskih valovih do nas ponavadi prispe izključno v obliki zvoka: učinka dejavnosti. A MOS se ne ustavi zgolj pri razmerju med dejanjem in njegovim zvočnim učinkom, v predstavi na svoje načine zazvenijo tudi optične informacije, še več: optična gradiva zazvenijo s svojimi zvočnimi substituti, podobe dobijo svoje »zvočne falsifikate«, v svoji optično-zvočni sestavi se pred nami razkrivajo kot konstrukcije iluzij. Brechtovska koreografija ali delo v predstavi MOS na zelo temeljni način naslavlja problematična razmerja med vsakršno proizvodnjo in njenimi različnimi učinki, z zelo preprostimi, materialnimi ali tudi virtuoznimi sredstvi naslavlja razmerja med stvarnostjo in njeno uprizorljivostjo v njeni možni posredovanosti (mediatizaciji). »Koreografija učinkovitosti« v predstavi MOS našo sodobno stvarnost gibljivih podob obkoli z vprašanji zvočnih učinkov in (fiktivnega ali resničnega) zvena naših življenj.
Letošnji CoFestival 2023 poteka med 23. in 30. novembrom na več lokacijah. Fascinantnost letošnjega CoFestivalovega programa se nanaša na fascijo, vezivno podkožno tkivo, ki ovija naše mišičje. Treba ga je prerazporediti, da zavibrira. Mednarodni festival sodobnega plesa 2023 v Ljubljani predstavlja nekaj najdrznejših, zelo raznolikih in svežih sodobno-plesnih del iz naše soseščine: z območja nekdanje Jugoslavije (Viktorija Ilioska, Marko Gutić Mižimakov, Kolektiv NDA Hrvaška, Dejan Srhoj, Tatiana Kocmur) in Avstrije (Hungry Sharks). S predstavami Christosa Papadopoulosa, Thiaga Granata in Sylvaina Huca, Ioanne Paraskevopoulou in Isabelle Schad festivalski program ponuja sodobne koreografije, v katerih se gibanje človeških teles pretvarja v različna mikro tkiva, ne da bi pri tem izgubilo svoj (med)človeški, družbeni značaj.