​Predstava se odvija kot dialog med nepremičnostjo in preobrazbo – od mehkobe kiparskih oblik Henrija
​Laurensa do intenzivnosti monumentalne prakse Ousmana Sowa. V EX-POSE(S) / Pozicije razkrivanja (2021) štirje plesalci prevajajo kiparsko prisotnost v živo gibanje – njihova telesa se oblikujejo in preoblikujejo med močjo, ranljivostjo, uporom in sprostitvijo.

Dvojec plesalk: Skulpture Henrija Laurensa

Pozornost namenimo dvojcu bronastih kipcev, Mali glasbenici in Mali Španki (1932). Omenjeno delo sta avtorja odkrila v zbirki Donation Jardot v Belfortu, figuri sta njuno pozornost pritegnili, saj izstopata iz umetnikovih ustavljenih geometrijskih okvirjev – postajata naravni, organski, telesa dihajo in odsevajo avtonomijo. Vsaka figura ima v sebi že zapisano transformacijo, v kateri telo in gib postaneta predmet postajanja, predmet čutne resonance ženske figure.

Koreografski pristop dueta za plesalki izhaja iz opazovanja drže skulptur, ki se postopoma preoblikuje v raziskovanje gibajočega telesa. Nastane celoten repertoar poz, razporejen v metronomski ritem – telo se giblje v stanju preoblikovanja, kot da se kip oblikuje v neposrednem trenutku Poze se nato zvrstijo v različnih hitrostih in dinamikah, dokler se ne razlijejo v prostor in tam sprožijo popolnoma nepričakovane stike, izven vsakršnega reda.

➜ Figure Henrija Laurensa iz začetnega kubističnega obdobja razgrajujejo telo na geometrijske oblike, ki hkrati ohranjajo dinamiko in notranji ritem – vidimo jih kot odmev časa, ko umetnost išče nove načine za prikaz realnosti skozi fragmentacijo in perspektivo. Začel je kot kamnosek in kiparski obrtnik, kjer se je naučil spoštovati material, obliko in ročno spretnost. V Montparnassu je spoznal sodobne umetniške tokove in se od leta 1911 posvetil kubizmu – figure so sprva geometrične, nato postopoma naravne in organske, polne dinamike in notranje energije.  


Dvojec plesalcev: Skulpture Ousmana Sowa

V središču je kiparsko delo o ljudstvu Nouba iz sredine osemdesetih let, v kateri Ousman Sow dušo postavi v središče kiparskega medija. Bronasti kip Par rokoborcev, ustvarjen leta 1988, razkriva precizen občutek za anatomijo, značilen za njegovo umetniško prakso. Mojstrsko izraža boj posameznika, ki se spopada s samim seboj in s svetom. Ob srečanju z delom, razstavljenim na Rue de Valois v Parizu, sta Héla Fattoumi in Éric Lamoureux začutila željo, da bi kiparsko telesnost prenesla v gib telesa plesalcev. 

Koreografski pristop Dvojca plesalcev izhaja iz opazovanja in raziskovanja odmevov fizičnega stika, kot jih uteleša kip. Izvajalca ustvarita repertoar »referenčnih figur«, ki se navezujejo na imaginativno polje boja. Te figure povežeta v upočasnjenem gibanju – med grobostjo in čutnostjo, med nasprotovanjem sil in zlitjem energij, ki motijo zaznavo in vzbujajo notranji nemir. Izvajalca se opazujeta, merita v telesni gostoti, anatomiji in v plesu, ki ga projicirata drug na drugega.

➜ Ousmane Sow ustvarjal je pozornost sprva posvečal afriškim, nato ameriškim etničnim skupinam. Navdih je črpal iz fotografije, filma, zgodovine in etnologije; njegove nadrealistično velike figure so oblikovane brez uporabe modela. Leta 1987 je razstavljal v Francoskem kulturnem centru v Dakaru, kjer je predstavil svojo prvo serijo o rokoborcih ljudstva Nouba. Šest let pozneje je razstavljal na razstavi Documenta v Kasslu, Nemčija, nato pa v Palazzo Grassi ob stoletnici Beneškega bienala. Bil je prvi afriški umetnik povabljen v francosko Akademijo lepih umetnosti.

Koreografija: Héla Fattoumi / Éric Lamoureux
Glasba: Éric Lamoureux 
Plesalki (Dvojec plesalk): Meriem Bouajaja, Chourouk El Mahati Dancers 
Plesalca (Dvojec plesalcev): Mohamed Chniti, Mohamed Fouad 
Kostumografija: Gwendoline Bouget 
Asistenca: Hélène Oliva
Tehnično vodenje: Thierry Meyer

Produkcija: VIADANSE Centre chorégraphique national de Bourgogne-Franche-Comté à Belfort
V sodelovanju z Zavodom En–Knap, Centrom kulture Španski borci (Ljubljana, Slovenija) in Derida Dance Centrom (Sofija, Bolgarija)

S podporo francoskih inštitutov na Madžarskem, v Bolgariji, Srbiji in Franciji, ter programa Teatroskop, ki sta ga vzpostavila francosko ministrstvo za Evropo in zunanje zadeve ter ministrstvo za kulturo skupaj s Francoskim inštitutom v Parizu. S podporo organizacije Spedidam.