Odrska produkcija
En–Knap & Zagrebački plesni ansambl / Jesús Rubio Gamo
Gran Bolero
Na voljo za gostovanje
Trajanje: 50 minut
Premiera: 04.04.2023 20:00
Center kulture Španski borci, Ljubljana
Center kulture Španski borci, Ljubljana
Premiera
»V delu združujem matematične strukture s senzorično močjo. Rad gradim formalne arhitekture telesa, ki emociji omogočijo, da izbruhne. Zelo rad raziskujem male variacije in podrobnosti v ponavljanju, preizkušam ritmične možnosti enostavnih dejanj.«
— Jesús Rubio Gamo
»Spisal sem eno samo mojstrovino – Boléro. Žal v njej ni glasbe.«
— Joseph Maurice Ravel
Jesús Rubio Gamo z Josephom Mauricem Ravelom. Joseph Maurice Ravel s Jesúsom Rubiem Gamom. Gran Bolero z Bolérom, Boléro z Gran Bolerom. Ponavljanje, z glasbo v koreografijo, gib, nenazadnje glas. In znova in znova. In še vedno in še vedno. Ponavljanje ne ubija, ponavljanje odrešuje.
Klasična skladba, ki je vse prej kot klasična. Ves orkester, vsi instrumenti, v nasprotju s konvencijami, zbrani, ubrani v en sam crescendo v C-duru z nekaj strateškimi podvojitvami oz. konceptualnimi preskoki & all that jazz, eno samo ponavljanje oz. stopnjevanje, ki traja dobre četrt ure in temelji na izključno dvotaktnem ritmu s 169 ponovitvami. Ostinato, natanko tisti ritem, ki bo prevladoval v 'mehanski' glasbi in na 'klubskih' plesiščih v drugi polovici 20. in prvi polovici 21. stoletja. 'Mehanski' ni naključni pridevnik. Notranja 'logika' skladbe je 'mehanska', redukcija s ponavljanjem. A ponavljanjem, ki proizvaja minimalne razlike, 'male variacije'. Ponavljanje oz. stopnjevanje, ki izčrpava, a se ne izčrpa. Ponavljanje kot zankanje. Boléro (1928).
Gran Bolero, danes. Konceptualni preskok. 'Komad', ki je ponavljanje in je ponavljanje 'komada', ki je ponavljanje. Ponavljanje z razliko, variacijo. Ponavljanje oz. stopnjevanje, ponavljanje kot zankanje. Zankanje učinkuje ciklično, nenazadnje spiralno. Ne preseneča, da se je ponavljanje kot zankanje oz. stopnjevanje, z glasbo v koreografijo, gib, nenazadnje glas, upodobilo oz. utelesilo natanko ciklično, spiralno. Gran Bolero je orkestriranje, instrumentiranje dueta plesnih skupin, ansamblov, odnosov, relacij med skupinama in v skupini, skozi ponavljanje oz. stopnjevanje, da bi natanko v napetosti tistega 'še!', gona, vztrajanja, izčrpavanja, ki se ne izčrpa, vzniknila skupnost, njena vez, njeno tkivo, njena meja, njen presežek. Ni slabo za 'komad', ki je ponavljanje in je ponavljanje 'komada', ki je ponavljanje. In znova in znova. In še vedno in še vedno. Ponavljanje ne ubija, ponavljanje odrešuje.
O avtorju
»Bilo je leta 2009, ravno sem se vrnil v domače mesto, Madrid, po nekaj letih v Londonu. Bil sem žalosten. Počutil sem se, kot da bom izgubil nekaj, kar mi je bilo življenjsko pomembno: ljubezen do plesa.
Leta 2011 smo imeli v Madridu obsežne demonstracije. Šlo je za gibanje Indignados. Ljudje so se podali na ulice, spali so na trgih, da bi sporočili: Dovolj! Želeli smo prenovljenje, prerojenje, želeli smo ustaviti sistem, ki je bil pokvarjen. To so bili dnevi, polni upanja na spremembe.
Ravelov Boléro se je pojavil okrog tistega trenutka, sredi vaje. Bil je kot nagon, kot vlak, ki goni naprej, poln energije. Dal mi je nekakšno obljubo: če vstopiš, te popeljem nekam na novo. Vstopil sem.« — Jesús Rubio Gamo
Jesús Rubio Gamo (1982) je neodvisen plesalec in koreograf iz Madrida. Po študiju baleta, sodobnega plesa, gledališča in literature je prejel štipendijo MAE-AECI za študij plesa v tujini. Preselil se je v London, kjer je z odliko končal magistrski študij koreografije na London Contemporary Dance School. Opravil je tudi magistrski študij performativnih umetnosti v Museo Nacional de Arte Reina Sofía v Madridu. Njegova dela so bila predstavljena na mednarodnih festivalih, kot so Chantiers d'Europe (Théâtre de la Ville-Paris), Dancenet Sweeden, Escena Contemporánea (Madrid), The Greenwich and Docklands International Festival (London), FAEL (Lima), Birmingham International Dance Festival, ARC for Dance (Atene), International Theatre Amsterdam, Hay Festival ... Dve leti zapored (2017 in 2018) je bil v okviru mednarodne mreže Aerowaves izbran za enega od 20 najpomembnejših mladih koreografov v Evropi. Španski nacionalni radio mu je leta 2020 podelil nagrado OJO CRÍTICO na področju plesa.
Leta 2011 smo imeli v Madridu obsežne demonstracije. Šlo je za gibanje Indignados. Ljudje so se podali na ulice, spali so na trgih, da bi sporočili: Dovolj! Želeli smo prenovljenje, prerojenje, želeli smo ustaviti sistem, ki je bil pokvarjen. To so bili dnevi, polni upanja na spremembe.
Ravelov Boléro se je pojavil okrog tistega trenutka, sredi vaje. Bil je kot nagon, kot vlak, ki goni naprej, poln energije. Dal mi je nekakšno obljubo: če vstopiš, te popeljem nekam na novo. Vstopil sem.« — Jesús Rubio Gamo
Jesús Rubio Gamo (1982) je neodvisen plesalec in koreograf iz Madrida. Po študiju baleta, sodobnega plesa, gledališča in literature je prejel štipendijo MAE-AECI za študij plesa v tujini. Preselil se je v London, kjer je z odliko končal magistrski študij koreografije na London Contemporary Dance School. Opravil je tudi magistrski študij performativnih umetnosti v Museo Nacional de Arte Reina Sofía v Madridu. Njegova dela so bila predstavljena na mednarodnih festivalih, kot so Chantiers d'Europe (Théâtre de la Ville-Paris), Dancenet Sweeden, Escena Contemporánea (Madrid), The Greenwich and Docklands International Festival (London), FAEL (Lima), Birmingham International Dance Festival, ARC for Dance (Atene), International Theatre Amsterdam, Hay Festival ... Dve leti zapored (2017 in 2018) je bil v okviru mednarodne mreže Aerowaves izbran za enega od 20 najpomembnejših mladih koreografov v Evropi. Španski nacionalni radio mu je leta 2020 podelil nagrado OJO CRÍTICO na področju plesa.
O sodelovanju
»Ko sem se tistega večera, konec junija 2022 odpravil še na zadnjo predstavo festivala Aerowaves, nisem niti v sanjah pričakoval tako silovito ekstatičnega večera, ki bo dvignil na noge amfiteater s 1200 glavo množico, pod zvezdnim nebom v grški Elefsini. Priča smo bili poeziji gledališča; fenomenalni fizični disciplini 12 plesalcev, repetativnemu spominu, ki je pretakal ideje skozi telesa, a kljub temu sledil hipnotični energiji koreografije, naslanjajoč se na strukturo zavezujoče glasbene predloge. Bili smo priča kolektivnemu delu, v najboljšem pomenu te besede. Kjer se je vzajemnost in ključna odvisnost plesalk in plesalcev drug od drugega, povezala z njihovo iskreno, golo prezenco, oropano vse teatralne navlake.
Ker sem Jesusa poznal že od prej, sem po predstavi pristopil do njega in mu predlagal, da Gran Bolero priredi za plesalke in plesalce skupine En–Knap Group, okrepljene z Zagrebačkim plesnim ansamblom. Bil je za.«
— Iztok Kovač
V koreografiji se je šest plesalcev En–Knap Group in šest plesalcev Zagrebškega plesnega ansambla vrnilo k Ravelovi glasbeni partituri. Predstava je velika koprodukcijska priredba in nadgradnja predstave, ki je bila narejena za dva španska ansambla in je požela izjemne kritike ter številne nagrade. Med drugim je predstava prejela nagrado MAX (španska nagrada za uprizoritveno umetnost) kot najboljša plesna produkcija leta 2020. Izvedba v produkciji En–Knap in ZPA je v letu 2023 v sklopu poletne turneje polnila večje poletne odre v regiji, med drugim Križanke v okviru Festivala Ljubljana, letno gledališče Veneranda v okviru festivala 62. Hvarske Ljetne Priredbe na Hrvaškem, ter letno prizorišče Festivala Purgatorije v črnogorskem Tivatu. V jesenskem sklopu turneje je Gran Bolero navdušil tudi obiskovalce VISAVÌ festivala sodobnega plesa v Gorici (IT).
Ker sem Jesusa poznal že od prej, sem po predstavi pristopil do njega in mu predlagal, da Gran Bolero priredi za plesalke in plesalce skupine En–Knap Group, okrepljene z Zagrebačkim plesnim ansamblom. Bil je za.«
— Iztok Kovač
V koreografiji se je šest plesalcev En–Knap Group in šest plesalcev Zagrebškega plesnega ansambla vrnilo k Ravelovi glasbeni partituri. Predstava je velika koprodukcijska priredba in nadgradnja predstave, ki je bila narejena za dva španska ansambla in je požela izjemne kritike ter številne nagrade. Med drugim je predstava prejela nagrado MAX (španska nagrada za uprizoritveno umetnost) kot najboljša plesna produkcija leta 2020. Izvedba v produkciji En–Knap in ZPA je v letu 2023 v sklopu poletne turneje polnila večje poletne odre v regiji, med drugim Križanke v okviru Festivala Ljubljana, letno gledališče Veneranda v okviru festivala 62. Hvarske Ljetne Priredbe na Hrvaškem, ter letno prizorišče Festivala Purgatorije v črnogorskem Tivatu. V jesenskem sklopu turneje je Gran Bolero navdušil tudi obiskovalce VISAVÌ festivala sodobnega plesa v Gorici (IT).
O Zagrebškem plesnem ansamblu
Zagrebški plesni ansambel (ZPA) je uveljavljena skupina za sodobni ples (edina stalna skupina za sodobni ples na Hrvaškem), ki je ohranila zavidljivo kontinuiteto dela, izobrazila vrsto uveljavljenih hrvaških plesalcev in plesnih strokovnjakov, gostovala na številnih uveljavljenih festivalih in v gledališčih na Hrvaškem in po svetu ter od svojih začetkov do danes ostala brezkompromisna v svojem umetniškem izrazu. Slovi po izvirnih delih, performativni moči izvajalcev in edinstveni pripravljenosti odgovoriti na izzive različnih avtorskih poetik. Ansambel je nastopal na vseh pomembenjših festivalih v državi in sodeluje z vsemi velikimi gledališkimi hišami na Hrvaškem. V tujini gostuje na uveljavljenih festivalih in gledaliških hišah po Evropi ter tudi v Rusiji, Mehiki, Egiptu, Koreji in Izraelu, pri izobraževanju svojih plesalcev pa sodeluje z uveljavljenimi domačimi in tujimi koreografi in pedagogi.
Iz medijev
Ritual preobrazbe človeške, plesne skupnosti traja okrog petdeset minut, v preciznem, minucioznem stopnjevanju, spiralnem ponavljanju vzorcev, skozi katere uhaja kemija telesa, partnerstva, bližine, ki počasi, spontano privede do pokanja, luščenja plasti, odpadanja tesnih oblačil z napetih telesnih open, ki se predajajo ekstatičnemu užitku skupnosti enakovrednih prepotenih teles, ki izgorevajo.
Maja Đurinović, Plesna scena, april 2023
»Gre za predstavo, ki gledalcev v celoti ne zaposli z lastno zgodbo in sporočilnostjo,ampak pričakuje njegov lasten odzven. Ker mu ponuja čas in prostor, da jo začuti in si jo osmisli, oziroma ga postavlja v položaj, da podoživi občutke plesalcev, zna razočarati tiste, ki zahtevajo konkretnejšo vsebinsko formo - kar je ne nazadnje tudi precej iluzorno glede na glasbeni karakter Ravelovega Bolera, ki je že v izhodišču za koga precej monoton ali celo dolgočasen. A Jesús Rubio Gamo ga je skupaj s plesalci posrečeno obogatil ter pričaral iluzijo plesa kot brezčasnega okna v svet človekove notranjosti in njegovih občutkov, njegove osamljenosti in želje po sobivanju. Ter tako potrdil še eno svojih izjav: »Ples daje upanje telesu. Glasba čas transformira v nekaj boljšega.«
Damijan Vinter za časnik Večer, avgust 2023
»Dvanajsterica plesalcev v Gran Boleru ne izkaže le neverjetne fizične discipline, ki jo to zahtevno delo veli od izvajalcev, marveč tudi skoraj metafizično sožitje dvanajstih teles, ki v vsakem trenutku delujejo kot en sam plesni organizem. In ravno to je ena ključnih odlik predstave, ki je bila med drugim razglašena za najboljšo špansko plesno produkcijo leta 2020. Jesús Rubio Gamo je uspel zorkestrirati celost teles – njihove fizične lastnosti, psihološko naravo, medsebojne odnose in električno napetost. Četudi koreografska gesta od izvajalcev le redko zahteva popolno gibalno poenotenost, je občutek uniformiranosti sižeja vseprisoten. Plesne slike se z glasbenimi zlagajo kot tetris; prefinjena teatralnost Joséja Pabla Pola v priredbi Ravelovega Boléra, s koreografskimi prijemi Jesúsa Rubia Gama prav erotično koketira. Posamezne vinjete se, sledeč Ravelovi logiki štancanja ene in iste teme, ponavljajo ter zelo nežno in počasi nadgrajujejo, rotirajo in menjajo. Bolj ko se bližamo sklepu, bolj se človeška finost spaja z živalsko pristnostjo in – če parafraziram Iztoka Kovača – na koncu te poezije gledališča ostane le še iskrena, gola prezenca, oropana vse teatralne navlake in finalno dognanje publikuma – Gran Bolero resnično je velik.«
Matic Ferlan za Odrišča, april 2023
Maja Đurinović, Plesna scena, april 2023
»Gre za predstavo, ki gledalcev v celoti ne zaposli z lastno zgodbo in sporočilnostjo,ampak pričakuje njegov lasten odzven. Ker mu ponuja čas in prostor, da jo začuti in si jo osmisli, oziroma ga postavlja v položaj, da podoživi občutke plesalcev, zna razočarati tiste, ki zahtevajo konkretnejšo vsebinsko formo - kar je ne nazadnje tudi precej iluzorno glede na glasbeni karakter Ravelovega Bolera, ki je že v izhodišču za koga precej monoton ali celo dolgočasen. A Jesús Rubio Gamo ga je skupaj s plesalci posrečeno obogatil ter pričaral iluzijo plesa kot brezčasnega okna v svet človekove notranjosti in njegovih občutkov, njegove osamljenosti in želje po sobivanju. Ter tako potrdil še eno svojih izjav: »Ples daje upanje telesu. Glasba čas transformira v nekaj boljšega.«
Damijan Vinter za časnik Večer, avgust 2023
»Dvanajsterica plesalcev v Gran Boleru ne izkaže le neverjetne fizične discipline, ki jo to zahtevno delo veli od izvajalcev, marveč tudi skoraj metafizično sožitje dvanajstih teles, ki v vsakem trenutku delujejo kot en sam plesni organizem. In ravno to je ena ključnih odlik predstave, ki je bila med drugim razglašena za najboljšo špansko plesno produkcijo leta 2020. Jesús Rubio Gamo je uspel zorkestrirati celost teles – njihove fizične lastnosti, psihološko naravo, medsebojne odnose in električno napetost. Četudi koreografska gesta od izvajalcev le redko zahteva popolno gibalno poenotenost, je občutek uniformiranosti sižeja vseprisoten. Plesne slike se z glasbenimi zlagajo kot tetris; prefinjena teatralnost Joséja Pabla Pola v priredbi Ravelovega Boléra, s koreografskimi prijemi Jesúsa Rubia Gama prav erotično koketira. Posamezne vinjete se, sledeč Ravelovi logiki štancanja ene in iste teme, ponavljajo ter zelo nežno in počasi nadgrajujejo, rotirajo in menjajo. Bolj ko se bližamo sklepu, bolj se človeška finost spaja z živalsko pristnostjo in – če parafraziram Iztoka Kovača – na koncu te poezije gledališča ostane le še iskrena, gola prezenca, oropana vse teatralne navlake in finalno dognanje publikuma – Gran Bolero resnično je velik.«
Matic Ferlan za Odrišča, april 2023
Koprodukcija
Idejna zasnova in koreografija: Jesús Rubio Gamo
Asistentka koreografije: Alicia Cabrero
Asistentka koreografije v Sloveniji in na Hrvaškem: Clara Pampyn
Izvajalci: En–Knap Group (Núria Capella, Mattia Cason, Tina Habun, Davide Lafabiana, Tamás Tuza, Carolina Alessandra Valentini) & Zagrebški plesni ansambel (Luna Lilek, Nika Lilek, Silvija Musić, Endi Schrötter, Linda Tarnovski, Karlo Topolovec)
Glasba: José Pablo Polo, na osnovi glasbe Boléro (Maurice Ravel)
Oblikovanje svetlobe: Leon Curk, David Picaza
Urejanje zvoka: Gal Škrjanec Skaberne
Kostumografija: Katarina Markov (Atelje d.o.o.)
Vodja vaj EKG: Ana Štefanec Knez, Luke Thomas Dunne
Vodja vaj ZPA: Petra Valentić
Fotografija in trailer v Španskih borcih: Andrej Lamut
Fotografija v ZKM: Jelena Janković
Oblikovanje promocijskega materiala: Valerija Intihar
Tisk: Tiskarna Januš
Produkcija: Zavod En–Knap in Zagrebški plesni ansambel
Ekipa En–Knap:
Umetniški vodja Španskih borcev, direktor Zavoda En–Knap: Iztok Kovač / Poslovna direktorica Španskih borcev in Zavoda En–Knap: Marjeta Lavrič / Tehnični koordinator: Jaka Šimenc / Tehnična podpora v Španskih borcih: Omar Ismail, Leon Curk, Hotimir Knific, Gal Škrjanec Skaberne, Špela Škulj / Izvršna producentka: Karmen Keržar / Komunikacijska in kreativna strategija: Dražen Dragojević / Komunikacijsko in kreativno izvrševanje: Valerija Intihar / Vodja financ: Julija Travančić / Koordinatorka in organizatorka dogodkov: Katja Gabrijelčič
Ekipa Zagrebškega plesnega ansambla:
Umetniško vodenje in produkcija ZPA: Petra Glad Mažar, Petra Valentić / Produkcijska podpora ZKM: Danijel Popović / Tehnična podpora v ZKM: Saša Bogojević, Anton Modrušan, Kruno Miljan, Bruno Fretze, Aleksandar Čavlek / Odnosi z javnostmi: Ivana Lulić (ZPA), Danica Juričić (ZKM) / Vodja financ: Višnjica Neufeld
Program Zavoda En–Knap, upravitelja Španskih borcev, finančno podpirata: Mestna občina Ljubljana – oddelek za kulturo, ki podpira tudi dejavnost Španskih borcev, in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Program Zagrebškega plesnega ansambla podpirata: Mesto Zagreb, Ministrstvo za kulturo in medije Republike Hrvaške, program se odvija v partnerstvu z ZKM – Zagrebačko kazalište mladih.
Asistentka koreografije: Alicia Cabrero
Asistentka koreografije v Sloveniji in na Hrvaškem: Clara Pampyn
Izvajalci: En–Knap Group (Núria Capella, Mattia Cason, Tina Habun, Davide Lafabiana, Tamás Tuza, Carolina Alessandra Valentini) & Zagrebški plesni ansambel (Luna Lilek, Nika Lilek, Silvija Musić, Endi Schrötter, Linda Tarnovski, Karlo Topolovec)
Glasba: José Pablo Polo, na osnovi glasbe Boléro (Maurice Ravel)
Oblikovanje svetlobe: Leon Curk, David Picaza
Urejanje zvoka: Gal Škrjanec Skaberne
Kostumografija: Katarina Markov (Atelje d.o.o.)
Vodja vaj EKG: Ana Štefanec Knez, Luke Thomas Dunne
Vodja vaj ZPA: Petra Valentić
Fotografija in trailer v Španskih borcih: Andrej Lamut
Fotografija v ZKM: Jelena Janković
Oblikovanje promocijskega materiala: Valerija Intihar
Tisk: Tiskarna Januš
Produkcija: Zavod En–Knap in Zagrebški plesni ansambel
Ekipa En–Knap:
Umetniški vodja Španskih borcev, direktor Zavoda En–Knap: Iztok Kovač / Poslovna direktorica Španskih borcev in Zavoda En–Knap: Marjeta Lavrič / Tehnični koordinator: Jaka Šimenc / Tehnična podpora v Španskih borcih: Omar Ismail, Leon Curk, Hotimir Knific, Gal Škrjanec Skaberne, Špela Škulj / Izvršna producentka: Karmen Keržar / Komunikacijska in kreativna strategija: Dražen Dragojević / Komunikacijsko in kreativno izvrševanje: Valerija Intihar / Vodja financ: Julija Travančić / Koordinatorka in organizatorka dogodkov: Katja Gabrijelčič
Ekipa Zagrebškega plesnega ansambla:
Umetniško vodenje in produkcija ZPA: Petra Glad Mažar, Petra Valentić / Produkcijska podpora ZKM: Danijel Popović / Tehnična podpora v ZKM: Saša Bogojević, Anton Modrušan, Kruno Miljan, Bruno Fretze, Aleksandar Čavlek / Odnosi z javnostmi: Ivana Lulić (ZPA), Danica Juričić (ZKM) / Vodja financ: Višnjica Neufeld
Program Zavoda En–Knap, upravitelja Španskih borcev, finančno podpirata: Mestna občina Ljubljana – oddelek za kulturo, ki podpira tudi dejavnost Španskih borcev, in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Program Zagrebškega plesnega ansambla podpirata: Mesto Zagreb, Ministrstvo za kulturo in medije Republike Hrvaške, program se odvija v partnerstvu z ZKM – Zagrebačko kazalište mladih.
Opozorilo
Želimo vas opozoriti, da predstava vsebuje goloto.
Podpirajo
Program Zavoda EN-KNAP financirata Mestna občina Ljubljana – oddelek za kulturo in Ministrstvo za kulturo RS.
