En–Knap & Iztok Kovač

Kraljestvo za konja

#repertoar en–knap group#koprodukcije

2008

Skupina izkušenih performerjev vsak večer znova ustvari novo koreografijo, katere strukturo določa met kocke. S seboj prinašajo skupno zgodovino in zaupanje v naključje, ob tem pa se srečajo s plesalci En–Knap Group, katerih energične, vnaprej komponirane sekvence delujejo kot neustavljiva sila strukturiranega reda. Pri oblikovanju končne podobe predstave sodeluje tudi občinstvo, ki jo spremlja prek brezžičnih slušalk. 

Kraljestvo za konja izhaja iz principa, ki že več kot šestnajst let zaznamuje umetniško prakso Iztoka Kovača. Čeprav naključje v njegovem delu že dolgo deluje kot koreografsko-kompozicijsko orodje, tu postane tudi osrednja tema predstave. S preprostim metom kocke Kovač vzpostavi okvir, znotraj katerega se razvijajo različne koreografske strategije in nastaja umetniški svet, razpet med nepredvidljivostjo in strukturo.

Who will offer the Kingdom for a horse?

Kingdom for horse 056
Kingdom for horse 090
Kingdom for horse 130
Kingdom for horse 146
Kingdom for horse 168
Kingdom for horse 188
Kingdom for horse 218
Kingdom for horse 220
Kingdom for horse 236
Kingdom for horse 249
Kingdom for horse 256
Kingdom for horse 268
Kingdom for horse 274
Kingdom for horse 291
Kingdom for horse 296
Kingdom for horse 321
Kingdom for horse 322
←
→
←
→

Predstava se odvija v treh delih. Skupina Gostov, zrelih izvajalcev brez plesnega predznanja, vsak večer znova ustvari koreografijo po sistemu, ki ga določa met kocke. Koreografija se skozi predstavo razvija v več stopnjah: od začetnega metanja in beleženja rezultatov za mizo do prve individualne, sprva nevidne, a slišne izvedbe ter poznejše skupne uprizoritve na odru.

Kovač skupino Gostov umešča v zgodovino naključja v umetnosti in jo vzpostavlja v dialogu z nekaterimi ključnimi umetniškimi deli, med njimi Three Standard Stoppages Marcela Duchampa, Ursonate Kurta Schwittersa, koreografskimi metodami Mercea Cunninghama in fenomenom Cabaret Voltaire. Gre za zgodnje primere moderne umetnosti, ki so naključje prepoznali kot legitimni umetniški postopek. Kovač se vpisuje v to tradicijo in občinstvo povabi v aktivno igro lastnih »operacij naključja«, skozi katere koreografira zgodbe svojega umetniškega sveta. Hkrati lastno uporabo naključja ponovno premisli skozi ideje in prakse, ki so oblikovale njegovo umetnostno zgodovino, ter različne reference združi v procesu, iz katerega znotraj Kraljestva nastaja nekaj novega.

Nasproti njim stoji En–Knap Group, skupina petih energičnih plesalcev, ki predstavlja sile, usmerjene v preoblikovanje obstoječega reda in izzivanje vzpostavljenega Kraljestva. Njihova motivacija sicer odmeva po ambiciji in želji po oblasti, ki ju poznamo iz Shakespearovega Richarda III., vendar predstava drame ne pripoveduje niti je neposredno ne interpretira. Z njenim besedilom vstopa v dialog na subtilni, skorajda neopazni ravni. V drugem delu predstave plesalci delujejo z vnaprej določenimi koreografskimi sekvencami, proti koncu pa tudi sami začnejo naključje uporabljati kot vir dramaturškega izuma in koreografske inovacije.

Skupini delujeta po temeljno različnih principih. Gostje s seboj prinašajo zgodovino in vero v naključje, pri čemer jih vodi Nietzschejev koncept amor fati – popolno zaupanje v koreografijo, ki nastaja in se odvija skozi naključje. Plesalci En–Knap Group pa se nasprotno kažejo kot neustavljiva sila strukturiranega poseganja v obstoječi red, kot vztrajni izvajalci lastnih strategij in iznajdb. Poosebljajo distanco, dvom in duchampovsko igrivost v odnosu do naključja, ki jim omogoča svobodo pri oblikovanju lastnih koreografskih odzivov na situacije, nastajajoče znotraj vnaprej določenega dramaturškega okvira.

Kraljestvo je odprto polje srečevanj. V njegovem središču je nerešljiva napetost med tistimi, ki naseljujejo vzpostavljeno zgodovino koreografskega sistema, in tistimi, ki si prizadevajo za spremembo ter jih žene nujnost delovanja. Izid teh srečanj ostaja negotov. Kaj se bo zgodilo? Kako se zgodba konča in kako se nadaljuje? Se lahko v Kraljestvu ponovno vzpostavi sprava? Lahko iz tega nastane nekaj zares novega? In kdo bo v svetu, v katerem je vse navsezadnje odvisno od meta kocke, Kraljestvo ponudil za konja?

Kingdom for horse 326

biografije

Iztok Kovač je koreograf in ustanovitelj En–Knap. Po mednarodnem uspehu svojega solističnega dela Kako sem ujel Sokola (1991) je postal ena ključnih osebnosti razvoja slovenskega sodobnega plesa. Ustanovil je En–Knap Group, prvi stalni ansambel sodobnega plesa v Sloveniji, danes pa je umetniški vodja En–Knap in Centra kulture Španski borci. Njegova dela že več kot tri desetletja gostujejo na mednarodnih odrih. Njegovo umetniško delovanje obsega tudi šest plesnih filmov, mednarodno pedagoško delo, gostujoče koreografije in režijo večjih nacionalnih dogodkov v Sloveniji. V času pandemije covida-19 je zasnoval projekt Stage360, v okviru katerega razvija plesna dela v virtualni resničnosti.

kolofon

Idejna zasnova Iztok Kovač, Mala Kline

Režija in koreografija Iztok Kovač

Soustvarjanje in izvedba Gyula Cserepes, Luke Dunne, Katja Legin, Ana Štefanec, Ilkem Ulugün, Marijana Brecelj k. g., Neja Kos k. g., Vasilij Polič k. g., Andrés Valdés k. g., Branko Završan k. g.

Izvršna produkcija Marjeta Lavrič

Avtorska glasba Borja Močnik, Miha Klemenčič

Oblikovanje svetlobe Jaka Šimenc

Kamera Iztok Kovač

Scenografija Andreja Zapušek, Damjan Černe

Kostumografija Belinda Radulović

Oblikovanje zvoka Charo Calvo

Tonski mojster Matej Ocepek

Tehnična podpora Miha Zupan

Kostumografija Vesna Novitović

Besedilo Mala Kline, Iztok Kovač

Odnosi z javnostmi Lea Dolinšek

Lektura Špela Frlic

Fotografija Miha Fras

Grafično oblikovanje Novi Kolektivizem

 

Produkcija En–Knap

Koprodukcija Cankarjev dom

 

Zahvale Tanja Skok, Matic Turk, Roman Konda, Uršula Berlot, Igor Štromajer, Stefan Doepner, Bojana Kunst, Rok Vevar, Helena Klun, Tomaž Kučer

S podporo: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo