Predstava se je iz polurne predstave premierno prikazane v Centru kulture Španski borci junija 2017, v izvedbi plesalcev EN-KNAP Group, razvila v celovečerno predstavo, nastalo na podlagi Nadjevega prvega dela iz leta 1987, Pekinška raca. Predstava Mračna zveza izhaja iz čustveno nabitega motiva nesrečne ljubezni, se sprašuje o minljivosti življenja, vleče vzporednice med odnosom ženske in moškega ter odnosom med življenjem in smrtjo. Gre za zgodbo iz avtorjevih osebnih motivov, ki pa prerašča subjektivno in skozi umetniško transformacijo postane vsesplošna; osebna mitologija, ki zraste v univerzalno delo. Poleg tega da gre za izrazito avtorsko poetiko ne gre spregledati dejstva, da je Josef Nadj prvič delal na povabilo kakšnega ansambla ter sam izrazil željo po celovečerni verziji predhodnega krajšega dela. Kar je vsekakor izjemen kompliment ansamblu plesalcev EN-KNAP Group, njihovemu zrelemu, vsestranskemu umetniškemu izrazu, kot tudi njihovi izjemni fizični pripravljenosti.

Ravno vračanje k svojim koreninam pa za Josefa Nadja, ki ga mediji opisujejo tudi kot odrskega maga, pomeni rojstvo nekega novega ustvarjalnega cikla, saj prvič v svoji karieri stopa v zaodrje, stran od odrskih žarometov in svoje delo predaja v roke mladim interpretom.

Temelj predstave Mračna zveza je tragična zgodba mladoporočencev, ki jima je usoda namenila zgolj nekaj bežnih trenutkov sreče, preden je med njiju stopila minljivost življenja. Nadj in plesalci želijo v gledalcih vzbuditi mračno čustvo, ki spremlja to nesrečno zvezo. Dogodek, ki mu je bil Josef Nadj priča v mladosti, se v njegovi koreografiji pojavi kot projekcija in služi kot metafora prehitrega minevanja časa ter nas popelje v občutje onstranstva. Umetnik in koreograf v tem vidi priložnost, da se nova generacija polasti zgodbe, ki je v njegovem rodnem kraju postala že legendarna. Zanimivo je, da je novo delo glede na izvorno predstavo časovno zgoščeno, medtem ko je sama tematika veliko širša – kot da bi želeli trenutek ovekovečiti za vselej.

»Predstava zame simbolizira dolgo pot, ki sem jo kot umetnik prehodil; kot nekakšen časovni stroj. Vrnitve na sam začetek svojega 30-letnega ustvarjanja nisem predvidel in ravno Iztok Kovač je bil ta, ki je s svojim povabilom k sodelovanju v meni prižgal iskro, da se ozrem nazaj in ponovno poiščem bistvo svojega najzgodnejšega dela. Šele s časovno in čustveno distanco sem razumel kaj to bistvo pravzaprav je – leta 87 sem želel zgolj povedati zgodbo, ki sem jo doživel v rojstni Kanjiži, sedaj pa ugotavljam, da je izluščeni motiv, ki ga uporabljam v prenovljeni verziji predstave, v resnici brezčasen, zaradi česa se zmožen z neverjetno lahkotnostjo utelesiti v tej novi dimenziji, v letu 2018. Prvotna zgodba je postala zgolj detajl nekega bistveno širšega konteksta. Včasih se mi zazdi, kot da je delo samo klicalo po tem, da ga napišem na novo in da v rekonstrukcijo vključim vse, kar sem se v vmesnem času naučil in doživel. Plesni material sam me je vedno znova opozarjal na energetski naboj njegovega motiva. Kar smo ustvarili skupaj z EN-KNAP Group je eksperiment, ki je zame kot nekakšen čudež. Sposobnosti plesalcev, tako mentalne kot fizične, so me napolnile z novo energijo. In tako se je rodilo to čudovito sodelovanje.«

(Josef Nadj)

Josef Nadj svoje delo definira predvsem skozi razumevanje plesa kot mesta srečevanj. Onkraj njegove vloge koreografa gre za umetnika brez meja in brez preprek. Je plesalec in hkrati vizualni umetnik ter fotograf, ki goji poetično in strastno vizijo človeškega stanja.

Nadj je nenehno v iskanju novih form in vedno pripravljen na raziskovanje človeka ter njegove resnice. Skozi svojo kariero, ki sega od Canard Pékinois (1987) do Penzuma (2017), je brez prestanka ustvarjal brezprizivno, strastno koreografijo, v kateri si podajajo roke gravitacija in sočutje ter globina in lahkotnost. Najsi gre za uprizoritve netipičnih avtorjev (Beckett, Kafka, Michaux) ali za vključevanje slikarskega dela v predstavo (performans z Miquelom Barcelójem), za Josefa Nadja je vedno značilna popolna svoboda telesa. V nihajih med resničnostjo ter fantazijo in med tradicijo ter sodobnostjo se vsakič znova loteva temeljnega vprašanja: v kakšnem odnosu je človek sam s seboj? Kajti za Nadja je ples predvsem humanistična disciplina. 

Danes njegove predstave veljajo za temeljna dela sodobnega plesa. Ob slavi na domačih tleh (Carte Blanche na Grande Halle de La Villette v Parizu 2014, pridruženi umetnik Avignonskega festivala 2006, kjer je bil uradno razglašen za »ustvarjalca brez meja«) so njegovi dosežki znani in priznani po vsem svetu. Na najpomembnejših odrih v skoraj 50 državah in na petih celinah je njegovim predstavam do danes prisostvovalo že več kot 400.000 gledalcev. Navdih črpa iz globin največjih civilizacijskih mitov ter pri tem ljubeče prepleta razne umetniške discipline ter kulturne reference. Zaradi tega je jezik Josefa Nadja univerzalen. Od leta 1995 do 2016 je bil direktor Nacionalnega centra za koreografijo v Orléansu. Od leta 2017 živi v Parizu in ustvarja s svojo novo skupino Atelier 3+1.

Koreografija: Josef Nadj

Nastopajo: EN-KNAP Group - Luke Thomas Dunne (Velika Britanija), Ana Štefanec Knez (Slovenija), Jeffrey Schoenaers (Belgija), Lada Petrovski Ternovšek (Hrvaška), Matea Bilosnić (Hrvaška) in Gilles Noël (Belgija)

Glasba: Csik Zenekar, Josef Nadj / Oblikovanje svetlobe: Jaka Šimenc in Hotimir Knific (po konceptu Josefa Nadja) / Kostumografija: Katarina Škaper (po konceptu Josefa Nadja) / Vodja vaj EN-KNAP Group: Nohemi Barriuso / Tehnična izvedba: Tehnična ekipa Španskih borcev/EN-KNAP (Leon Curk, Gal Škrjanec Skaberne, Omar Ismail, Hotimir Knific, Aleksander Plut, Špela Škulj)

Producentka: Karmen Keržar / Prevod: Jure Škerl, Nina Smerkol / Tehnični koordinator: Jaka Šimenc / Izdelava kostumov: Atelje d.o.o. / Fotografija in video: Andrej Lamut / Oblikovanje: nejaaka / Stiki z javnostjo in uredništvo: Nina Smerkol / Marketing:  Goran Pakozdi / Vodja financ: Julija Travančić / Organizatorka in koordinatorka programa: Zala Česnik / Direktorica Španskih borcev, vodja programa in produkcije Zavoda EN-KNAP: Marjeta Lavrič / Umetniški vodja Španskih borcev, direktor Zavoda EN-KNAP: Iztok Kovač

Produkcija: Zavod EN-KNAP / Koprodukcija: Atelje 3+1

S podporo: Mestna občina Ljubljana – oddelek za kulturo (ki podpira tudi dejavnost Španskih borcev) in Ministrstvo za kulturo RS