Festival
Na knap. Festival kratke plesne forme – Dan 2
Datum: 05.09.2025 18:00
Center kulture Španski borci, Ljubljana
Center kulture Španski borci, Ljubljana
Program
Dan 2 / 5. SEP 2025 @ Španski borci, Ljubljana (SI)
18:00 / Oder in film @ Velika dvorana
Catarina Casqueiro & Tiago Coelho
MATOMARI NO NAI / Nered
#oder
Portugalska, 15’
Dve zavesti krožita znotraj skupnega prostora ideje – eksistencialni, abstraktni in nematerialni pas de deux. Entiteti se zlivata v tiho, a intenzivno medsebojno prisotnost. Matomari no nai raziskuje simbiozo dveh bitij in izmenjavo obstoja, izraženo skozi gib teles, ki plešeta, kot da bi nam govorili. Njun fizični jezik razkriva razmerje med njima in življenjem, prepoznaven v anatomiji objema, ki razčlenjuje bližino, odtujenost in intimno povezanost na način, ki ga besede ne morejo ujeti.
Umetniško vodstvo in koreografija: Catarina Casqueiro in Tiago Coelho
Plesalca: Catarina Casqueiro in Tiago Coelho
Oblikovanje svetlobe: Paulo Santos
Zvok in montaža glasbe: Artur Guimarães
Fotografija: Alessandro De Matteis, Terry Lin, Valerio Baranovic, Ricardo António
Režija videa: Filipa Amaro
Direktor fotografije: João Bernardo Sousa
Montaža glasbe za video: João Reis
Podpora: Jazzy Dance Studios
18:00 / Oder in film @ Velika dvorana
Catarina Casqueiro & Tiago Coelho
MATOMARI NO NAI / Nered
#oder
Portugalska, 15’
Dve zavesti krožita znotraj skupnega prostora ideje – eksistencialni, abstraktni in nematerialni pas de deux. Entiteti se zlivata v tiho, a intenzivno medsebojno prisotnost. Matomari no nai raziskuje simbiozo dveh bitij in izmenjavo obstoja, izraženo skozi gib teles, ki plešeta, kot da bi nam govorili. Njun fizični jezik razkriva razmerje med njima in življenjem, prepoznaven v anatomiji objema, ki razčlenjuje bližino, odtujenost in intimno povezanost na način, ki ga besede ne morejo ujeti.
Umetniško vodstvo in koreografija: Catarina Casqueiro in Tiago Coelho
Plesalca: Catarina Casqueiro in Tiago Coelho
Oblikovanje svetlobe: Paulo Santos
Zvok in montaža glasbe: Artur Guimarães
Fotografija: Alessandro De Matteis, Terry Lin, Valerio Baranovic, Ricardo António
Režija videa: Filipa Amaro
Direktor fotografije: João Bernardo Sousa
Montaža glasbe za video: João Reis
Podpora: Jazzy Dance Studios
Juanjo Giménez, Lali Ayguadé & Nicolas Riccini
ČASOVNA KODA
#film
Katalonija / Španija, 15’
Telesa lahko skozi gibanje komunicirajo tam, kjer jih sistem najbolj omejuje – vsak skok, korak ali zasuk postanejo dialog s prostorom, intimna zamisel, ki se razprostira med varnostnim sistemom in igralci. Vsaka scena kratkega plesnega filma Časovna koda je kot utrip mesta – hkrati natančno strukturirana in poetično svobodna, kjer kamera ujame tako gibanje kot subtilne prehode med resničnim in notranjim svetom. V običajnem svetu parkirne hiše se skrivata dve življenji – dan in noč, red in improvizacija, rutina in nenadna ekstaza. Časovna koda ples uporablja kot subtilen jezik povezovanja in osvoboditve. Na prvi pogled preprost, a izredno čustven film preizprašuje meje vsakdanjega prostora in telesa. S plesom v omejenem okolju, ki običajno deluje hladno in funkcionalno, se pojavijo trenutki nepredvidljive intime in komične lahkotnosti. Film vabi gledalca_ko, da poišče poezijo v vsakodnevnem in nenavadnem, da vidi človečnost tam, kjer jo običajno spregledamo.
Režija: Juanjo Giménez
Igralska zasedba: Lali Ayguadé, Nicolas Ricchini, Vicente Gil, Pep Domenech
Scenarij: Pere Altimira, Juanjo Giménez
Kamera: Pere Pueyo
Montaža: Silvia Cervantes
Zvok: Xavi Saucedo
Umetniška zasnova: Daniel G. Blanco
Glasba: Iván Céster
Producenti: Juanjo Giménez, Daniel Villanueva, Arturo Méndiz
Produkcijska hiša: Nadir Films, ECIR
ČASOVNA KODA
#film
Katalonija / Španija, 15’
Telesa lahko skozi gibanje komunicirajo tam, kjer jih sistem najbolj omejuje – vsak skok, korak ali zasuk postanejo dialog s prostorom, intimna zamisel, ki se razprostira med varnostnim sistemom in igralci. Vsaka scena kratkega plesnega filma Časovna koda je kot utrip mesta – hkrati natančno strukturirana in poetično svobodna, kjer kamera ujame tako gibanje kot subtilne prehode med resničnim in notranjim svetom. V običajnem svetu parkirne hiše se skrivata dve življenji – dan in noč, red in improvizacija, rutina in nenadna ekstaza. Časovna koda ples uporablja kot subtilen jezik povezovanja in osvoboditve. Na prvi pogled preprost, a izredno čustven film preizprašuje meje vsakdanjega prostora in telesa. S plesom v omejenem okolju, ki običajno deluje hladno in funkcionalno, se pojavijo trenutki nepredvidljive intime in komične lahkotnosti. Film vabi gledalca_ko, da poišče poezijo v vsakodnevnem in nenavadnem, da vidi človečnost tam, kjer jo običajno spregledamo.
Režija: Juanjo Giménez
Igralska zasedba: Lali Ayguadé, Nicolas Ricchini, Vicente Gil, Pep Domenech
Scenarij: Pere Altimira, Juanjo Giménez
Kamera: Pere Pueyo
Montaža: Silvia Cervantes
Zvok: Xavi Saucedo
Umetniška zasnova: Daniel G. Blanco
Glasba: Iván Céster
Producenti: Juanjo Giménez, Daniel Villanueva, Arturo Méndiz
Produkcijska hiša: Nadir Films, ECIR
Anamarija Bagarić & Tajda Podobnik
TKIVO:ČLOVEK
#oder #premiera
Slovenija, 20’
V sodelovanju s festivalom 4Ukrep – Festival plesnih perspektiv (Plesni teater Ljubljana)
celica > tkivo > organ > organski sistem > ORGANIZEM
namen > telo > signal > premik > PLES
motiv > akcija > kompozicija > dogodek > PLESNA PREDSTAVA
4UKREP je bienalni festival sodobnega plesa, ki ga organizira Plesni Teater Ljubljana (PTL). Od 2008 se aktivno vpenja v živo kulturno dogajanje Ljubljane ter odpira prostor za sveže koreografske pristope, eksperimentalne formate in razvoj novih plesnih estetik. Osredotoča se na podporo perspektivnim avtoricam_jem in produkcijam v nastajanju ter spodbuja sodelovanja med umetniki in refleksijo sodobne plesne umetnosti. Letošnja edicija festivala, naslovljena 4UKREP, bo predstavila dela mlajših lokalnih ustvarjalk_cev ter mednarodnih gostov, ki s svojimi pristopi odpirajo aktualna vprašanja sodobnega plesa in ustvarjajo prostor za dialog z občinstvom.
Avtorici in izvajalki: Anamaria Bagarić, Tajda Podobnik
Zunanje oko: Jana Menger
Produkcija: Plesni Teater Ljubljana – Festival 4UKREP
TKIVO:ČLOVEK
#oder #premiera
Slovenija, 20’
V sodelovanju s festivalom 4Ukrep – Festival plesnih perspektiv (Plesni teater Ljubljana)
celica > tkivo > organ > organski sistem > ORGANIZEM
namen > telo > signal > premik > PLES
motiv > akcija > kompozicija > dogodek > PLESNA PREDSTAVA
4UKREP je bienalni festival sodobnega plesa, ki ga organizira Plesni Teater Ljubljana (PTL). Od 2008 se aktivno vpenja v živo kulturno dogajanje Ljubljane ter odpira prostor za sveže koreografske pristope, eksperimentalne formate in razvoj novih plesnih estetik. Osredotoča se na podporo perspektivnim avtoricam_jem in produkcijam v nastajanju ter spodbuja sodelovanja med umetniki in refleksijo sodobne plesne umetnosti. Letošnja edicija festivala, naslovljena 4UKREP, bo predstavila dela mlajših lokalnih ustvarjalk_cev ter mednarodnih gostov, ki s svojimi pristopi odpirajo aktualna vprašanja sodobnega plesa in ustvarjajo prostor za dialog z občinstvom.
Avtorici in izvajalki: Anamaria Bagarić, Tajda Podobnik
Zunanje oko: Jana Menger
Produkcija: Plesni Teater Ljubljana – Festival 4UKREP
bollwerk / Andrea Boll
DOWNRIVER / Nizvodno
#film
Švica, 10’
Skupina plesalcev in plesalk se pojavi iz gladine, toku se upira in sčasoma preda, raziskuje tenzijo med posameznikom in kolektivom, med nadzorom in svobodo. V Downriver voda predstavlja telo, prostor in energijo, skozi katero se prepletajo instinkt, odpor in predanost. Film je vizualno in občuteno raziskovanje gibanja kot primarnega jezika človeške prisotnosti – ples se vzpostavi kot ritual, ki nas potopi v tok sveta in opomni, da smo del neukročene, elementarne narave.
Proti toku in s tokom, spontano in premišljeno: telo je individualna prisotnost in hkrati del širše dinamike prostora. Plesalci_ke ustvarjajo energijo, ki je hkrati naravna in urbana, spontana in ritualna, kamera pa jih spremlja kot tiha zasledovalka, z občutkom beleži prehode med reko ter mestom in travnikom, med civiliziranim in divjim ekosistemom.
Režija in koreografija: Andrea Boll
Plesalci_ke: Ivan Blagajčević, Andrea Boll, Chris de Feyter, Hella Immler, Emeric Rabot
Kamera: Peter Kadar, Chris Fawcett
“Steadicam” operater: Peter Kadar, Chris Fawcett
Montaža: Peter Kadar
Glasbena kompozicija: Alex Zampini
Producent: Nico Gutmann
Oblikovanje zvoka: Alex Zampini
Montaža zvoka: Ramón Orza
DOWNRIVER / Nizvodno
#film
Švica, 10’
Skupina plesalcev in plesalk se pojavi iz gladine, toku se upira in sčasoma preda, raziskuje tenzijo med posameznikom in kolektivom, med nadzorom in svobodo. V Downriver voda predstavlja telo, prostor in energijo, skozi katero se prepletajo instinkt, odpor in predanost. Film je vizualno in občuteno raziskovanje gibanja kot primarnega jezika človeške prisotnosti – ples se vzpostavi kot ritual, ki nas potopi v tok sveta in opomni, da smo del neukročene, elementarne narave.
Proti toku in s tokom, spontano in premišljeno: telo je individualna prisotnost in hkrati del širše dinamike prostora. Plesalci_ke ustvarjajo energijo, ki je hkrati naravna in urbana, spontana in ritualna, kamera pa jih spremlja kot tiha zasledovalka, z občutkom beleži prehode med reko ter mestom in travnikom, med civiliziranim in divjim ekosistemom.
Režija in koreografija: Andrea Boll
Plesalci_ke: Ivan Blagajčević, Andrea Boll, Chris de Feyter, Hella Immler, Emeric Rabot
Kamera: Peter Kadar, Chris Fawcett
“Steadicam” operater: Peter Kadar, Chris Fawcett
Montaža: Peter Kadar
Glasbena kompozicija: Alex Zampini
Producent: Nico Gutmann
Oblikovanje zvoka: Alex Zampini
Montaža zvoka: Ramón Orza
19:00 / Virtualna resničnost (Oder 360) in diskurzivni program @ Bralnica in Galerija Internacionala
En–Knap / Csaba Molnár & Emese Cuhorka
MOJSTROVINA ZA ŠEST PLESALCEV
#VR #oder360 #premiera
Madžarska, Slovenija, 15’
Mojstrovina za šest plesalcev (2023) odpira vrata v svet telesnih delov in pripomočkov, ki se razgrajujejo, prepletajo in gibljejo onkraj običajne funkcionalnosti. Telo postane predmet (plesa), predmet postajanja; njegovo gibanje, njegova avtonomija in uporaba predmetov tvorijo svet, ki živi sam zase. Ni posnemanje, ni odtujitev – je igra, ki presega smisel, vršilskost brez omejitev, neskončna senzibilnost in radost abstraktnega obstoja. Vsak gib je raziskovanje svobode potenciala, vsak predmet ali pripomoček pa postane orodje transformacije in odkrivanja novih dimenzij telesa.
V najnovejši VR izvedbi, razdeljeni na dele, predstava ustvarja intimno, a hkrati prostorsko razprto izkušnjo. Uporabnik vstopi v svet, kjer se telo, predmeti in prostor stapljajo, spreminjajo in odzvanjajo v večplastno koreografijo, hkrati pa postane sam del te igre. S kombinacijo filozofije Bauhausa, Triadnega baleta in koncepta “popredmetenja”, VR-prikaz odpira prostor za paradoksalno svobodo, kjer umetnost ni le opazovana, temveč doživeta, občutena in aktivno soustvarjena.
Avtorja: Emese Cuhorka & Csaba Molnár
Plesalci: En–Knap Group (Mattia Cason, Tina Habun, Davide Lafabiana, Tamás Tuza, Carolina Alessandra Valentini, Nika Zidar )
Glasba: Ábris Gryllus
Zvok: Gal Škerjanec Skaberne
Oblikovanje svetlobe: Leon Curk (po zasnovi prvotnega oblikovanja Kate Dézsi)
Kostumografija: Emese Cuhorka, Csaba Molnár, Katarina Markov (Atelje d.o.o.)
Video 360: Omar Ismail
Produkcija: Zavod En–Knap
En–Knap / Csaba Molnár & Emese Cuhorka
MOJSTROVINA ZA ŠEST PLESALCEV
#VR #oder360 #premiera
Madžarska, Slovenija, 15’
Mojstrovina za šest plesalcev (2023) odpira vrata v svet telesnih delov in pripomočkov, ki se razgrajujejo, prepletajo in gibljejo onkraj običajne funkcionalnosti. Telo postane predmet (plesa), predmet postajanja; njegovo gibanje, njegova avtonomija in uporaba predmetov tvorijo svet, ki živi sam zase. Ni posnemanje, ni odtujitev – je igra, ki presega smisel, vršilskost brez omejitev, neskončna senzibilnost in radost abstraktnega obstoja. Vsak gib je raziskovanje svobode potenciala, vsak predmet ali pripomoček pa postane orodje transformacije in odkrivanja novih dimenzij telesa.
V najnovejši VR izvedbi, razdeljeni na dele, predstava ustvarja intimno, a hkrati prostorsko razprto izkušnjo. Uporabnik vstopi v svet, kjer se telo, predmeti in prostor stapljajo, spreminjajo in odzvanjajo v večplastno koreografijo, hkrati pa postane sam del te igre. S kombinacijo filozofije Bauhausa, Triadnega baleta in koncepta “popredmetenja”, VR-prikaz odpira prostor za paradoksalno svobodo, kjer umetnost ni le opazovana, temveč doživeta, občutena in aktivno soustvarjena.
Avtorja: Emese Cuhorka & Csaba Molnár
Plesalci: En–Knap Group (Mattia Cason, Tina Habun, Davide Lafabiana, Tamás Tuza, Carolina Alessandra Valentini, Nika Zidar )
Glasba: Ábris Gryllus
Zvok: Gal Škerjanec Skaberne
Oblikovanje svetlobe: Leon Curk (po zasnovi prvotnega oblikovanja Kate Dézsi)
Kostumografija: Emese Cuhorka, Csaba Molnár, Katarina Markov (Atelje d.o.o.)
Video 360: Omar Ismail
Produkcija: Zavod En–Knap
O plesni izkušnji. Oder, film, virtualna resničnost
#pogovor
30’
Festivali, ki prečijo meje med odrom, filmom in virtualno resničnostjo, raziskujejo ravno to presečišče telesa, giba in medija. Umetniki na takih platformah preizkušajo, kako se koreografija prilagaja in razvija v kinematografskih in potopitvenih oblikah. Eksperiment, inovacija in iskanje novih načinov interakcije z občinstvom postajajo temeljna izhodišča, kjer oder, film ali VR niso zgolj kanali, temveč orodja, s katerimi ples zaživi kot izkušnja, ki jo gledalec začuti v vsakem gibu, prostoru in trenutku.
S sogovornikoma:
Ágota Harmati deluje kot kuratorka na presečišču plesa, filma in digitalnih umetnosti. Je umetniška vodja plesno-filmskega festivala Moovy v Kölnu, ki poleg plesnih filmov ponuja tudi strokovno predstavitveno platformo za potopitvene plesne produkcije, kot so virtualna, obogatena in mešana resničnost. Rojena na Madžarskem je študirala kuriranje, umetnostno zgodovino in romansko filologijo v Madridu, Kölnu in Berlinu, med drugim na Univerzi za umetnost.
Dr. Stojan Pelko je magister filozofije in doktor socioloških znanosti, z izkušnjami v audio-vizualnih raziskavah na pariški Sorbonne Nouvelle 3. Nekdanji glavni urednik revije za film in televizijo Ekran in predavatelj sociologije kina na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je prek oglaševalske kariere (kreativni direktor agencije Luna, nagrajen za kampanjo za časnik Delo leta 1998) specializiral za strateške komunikacije in politični marketing, kar je nadgradil z ustanovitvijo družbe Korpus leta 2000. Bil je tesen sodelavec razvoja Knapove znamke Oder360 in jo predvsem teoretsko podprl. Javni zavod GO! 2025 ga je imenoval za programskega vodjo Evropske prestolnice kulture 2025.
Plesna scena na Portugalskem
#pogovor
30’
Catarina Casqueiro in Tiago Coelho bosta predstavila specifičnosti portugalskega sodobnega plesa, pri čemer bosta kontekst povezala neposredno z lastno umetniško prakso. Njune izkušnje z delom na prestižnih festivalih, premierami kot sta Deux Same (2021, Quinzena de Dança de Almada) in Matiik (2022), ter sodelovanjem z vodilnimi portugalskimi plesnimi kolektivi, jima omogočajo vpogled v ustvarjalne, institucionalne in družbene dimenzije sodobne plesne scene.
Diskurzivni program bo ponudil vpogled v aktualne trende, prakse in načine produkcije, hkrati pa bo udeležencem omogočil razumevanje, kako se ples razvija v kulturnem, estetskem in profesionalnem kontekstu Portugalske.
S sogovornikoma:
Catarina Casqueiro in Tiago Coelho sta koreografa in performerja, ki skupaj ustvarjata v polju sodobnega plesa od leta 2019. Njuna dela so bila v zadnjih letih predstavljena na različnih nacionalnih in mednarodnih festivalih, med katerimi izstopajo Quinzena de Dança de Almada (Portugalska), Masdanza (Španija), International Choreographic Competition Hannover (Nemčija) ter StrayBirds Dance Platform (Tajvan).
#pogovor
30’
Festivali, ki prečijo meje med odrom, filmom in virtualno resničnostjo, raziskujejo ravno to presečišče telesa, giba in medija. Umetniki na takih platformah preizkušajo, kako se koreografija prilagaja in razvija v kinematografskih in potopitvenih oblikah. Eksperiment, inovacija in iskanje novih načinov interakcije z občinstvom postajajo temeljna izhodišča, kjer oder, film ali VR niso zgolj kanali, temveč orodja, s katerimi ples zaživi kot izkušnja, ki jo gledalec začuti v vsakem gibu, prostoru in trenutku.
S sogovornikoma:
Ágota Harmati deluje kot kuratorka na presečišču plesa, filma in digitalnih umetnosti. Je umetniška vodja plesno-filmskega festivala Moovy v Kölnu, ki poleg plesnih filmov ponuja tudi strokovno predstavitveno platformo za potopitvene plesne produkcije, kot so virtualna, obogatena in mešana resničnost. Rojena na Madžarskem je študirala kuriranje, umetnostno zgodovino in romansko filologijo v Madridu, Kölnu in Berlinu, med drugim na Univerzi za umetnost.
Dr. Stojan Pelko je magister filozofije in doktor socioloških znanosti, z izkušnjami v audio-vizualnih raziskavah na pariški Sorbonne Nouvelle 3. Nekdanji glavni urednik revije za film in televizijo Ekran in predavatelj sociologije kina na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je prek oglaševalske kariere (kreativni direktor agencije Luna, nagrajen za kampanjo za časnik Delo leta 1998) specializiral za strateške komunikacije in politični marketing, kar je nadgradil z ustanovitvijo družbe Korpus leta 2000. Bil je tesen sodelavec razvoja Knapove znamke Oder360 in jo predvsem teoretsko podprl. Javni zavod GO! 2025 ga je imenoval za programskega vodjo Evropske prestolnice kulture 2025.
Plesna scena na Portugalskem
#pogovor
30’
Catarina Casqueiro in Tiago Coelho bosta predstavila specifičnosti portugalskega sodobnega plesa, pri čemer bosta kontekst povezala neposredno z lastno umetniško prakso. Njune izkušnje z delom na prestižnih festivalih, premierami kot sta Deux Same (2021, Quinzena de Dança de Almada) in Matiik (2022), ter sodelovanjem z vodilnimi portugalskimi plesnimi kolektivi, jima omogočajo vpogled v ustvarjalne, institucionalne in družbene dimenzije sodobne plesne scene.
Diskurzivni program bo ponudil vpogled v aktualne trende, prakse in načine produkcije, hkrati pa bo udeležencem omogočil razumevanje, kako se ples razvija v kulturnem, estetskem in profesionalnem kontekstu Portugalske.
S sogovornikoma:
Catarina Casqueiro in Tiago Coelho sta koreografa in performerja, ki skupaj ustvarjata v polju sodobnega plesa od leta 2019. Njuna dela so bila v zadnjih letih predstavljena na različnih nacionalnih in mednarodnih festivalih, med katerimi izstopajo Quinzena de Dança de Almada (Portugalska), Masdanza (Španija), International Choreographic Competition Hannover (Nemčija) ter StrayBirds Dance Platform (Tajvan).
20:30 / Film & Oder @ Velika dvorana
Michael Maurissens & Salma Salem, Salma Salem
POTOPITEV V RAZVALINO
#film
Egypt, 8’42’’
Ženska identiteta ni statična, temveč fluidna in nenehno razvijajoča se izkušnja—kot pokrajina, ki jo oblikujeta čas, spomin in okolje. Tako kot puščava okoli nje—suha, široka, izpostavljena vetru in eroziji—postaja njena prisotnost hkrati minljiva in trajna, stalno se oblikuje in preoblikuje. Ta pokrajina postajanja odklanja omejitve in odmeva feministični impulz, ki razgrajuje stroge definicije ter objema mnoštvo, nejasnost in transformacijo.
Črno-beli plesni film, ki se razvija kot senzualni, kinematografski ritual ženskosti. V pesniškem prekopu spomina, odpornosti in telesa se ženska povezuje z neukročeno močjo narave. Dogaja se na suhem egiptovskem pustinjskem obzorju, kjer se horizont razteza v brezmejnost, film pa se giblje med trenutki zatišja in izbruha, predaje in upora. Navdihnjen z močno poetično govorico Adrienne Rich (Diving into the Wreck), eksperimentalni video-poem raziskuje, kaj pomeni živeti v ženskem telesu, oblikovanem s tišino in preživetjem.
Koreografija in izvedba: Salma Salem
Kamera: Michael Maurissens
Izvirni tekst: Diving into the Wreck, Adrienne Rich (1929–2012)
Michael Maurissens & Salma Salem, Salma Salem
POTOPITEV V RAZVALINO
#film
Egypt, 8’42’’
Ženska identiteta ni statična, temveč fluidna in nenehno razvijajoča se izkušnja—kot pokrajina, ki jo oblikujeta čas, spomin in okolje. Tako kot puščava okoli nje—suha, široka, izpostavljena vetru in eroziji—postaja njena prisotnost hkrati minljiva in trajna, stalno se oblikuje in preoblikuje. Ta pokrajina postajanja odklanja omejitve in odmeva feministični impulz, ki razgrajuje stroge definicije ter objema mnoštvo, nejasnost in transformacijo.
Črno-beli plesni film, ki se razvija kot senzualni, kinematografski ritual ženskosti. V pesniškem prekopu spomina, odpornosti in telesa se ženska povezuje z neukročeno močjo narave. Dogaja se na suhem egiptovskem pustinjskem obzorju, kjer se horizont razteza v brezmejnost, film pa se giblje med trenutki zatišja in izbruha, predaje in upora. Navdihnjen z močno poetično govorico Adrienne Rich (Diving into the Wreck), eksperimentalni video-poem raziskuje, kaj pomeni živeti v ženskem telesu, oblikovanem s tišino in preživetjem.
Koreografija in izvedba: Salma Salem
Kamera: Michael Maurissens
Izvirni tekst: Diving into the Wreck, Adrienne Rich (1929–2012)
Thomas Bos, Eric Bos
PEST
#film
Nizozemska, 13’
V Pesti (2022) ples postane orodje introspektivnega raziskovanja – prostor, kjer se jeza preobrazi v fizični izraz, ki gledalca_ko hkrati zabava in izziva. Film lucidno odpira vprašanja in komplekse sodobnega časa, v ospredje pa postavlja dilemo, ali je jezo in nasilje mogoče preusmeriti v nekaj pozitivnega – in kako. Režiser se tega napetega in kompleksnega tematskega prostora loteva s subtilno ironijo in občutkom za absurd, zaradi česar film, čeprav kratek, pusti močan vtis.
Režija: Thomas Bos
Scenarij: Thomas Bos Koreografija: Erik Bos
Plesalci_ke: Deion CROW Holwijn, Denzel Dean van Russel, Rein Luuring, Sarah Moeremans
Statisti_ke: Ab Ketelaar, Cokkie Bos, Isis Adriaens, Mariëtte van Hoeve, Erik Bos
Montaža: Joël Hielckert
Direktor fotografije: Reinout Steenhuizen
Oblikovanje zvoka: Sam van Eenbergen
Scenografija: Barbara Kusmirak
Glasba: Joost Maaskant, Tom Luuring
Produkcija: Marjolein Saelman, Vivianne Werkhoven, Sanne Cousijn, Camiel Zwart
PEST
#film
Nizozemska, 13’
V Pesti (2022) ples postane orodje introspektivnega raziskovanja – prostor, kjer se jeza preobrazi v fizični izraz, ki gledalca_ko hkrati zabava in izziva. Film lucidno odpira vprašanja in komplekse sodobnega časa, v ospredje pa postavlja dilemo, ali je jezo in nasilje mogoče preusmeriti v nekaj pozitivnega – in kako. Režiser se tega napetega in kompleksnega tematskega prostora loteva s subtilno ironijo in občutkom za absurd, zaradi česar film, čeprav kratek, pusti močan vtis.
Režija: Thomas Bos
Scenarij: Thomas Bos Koreografija: Erik Bos
Plesalci_ke: Deion CROW Holwijn, Denzel Dean van Russel, Rein Luuring, Sarah Moeremans
Statisti_ke: Ab Ketelaar, Cokkie Bos, Isis Adriaens, Mariëtte van Hoeve, Erik Bos
Montaža: Joël Hielckert
Direktor fotografije: Reinout Steenhuizen
Oblikovanje zvoka: Sam van Eenbergen
Scenografija: Barbara Kusmirak
Glasba: Joost Maaskant, Tom Luuring
Produkcija: Marjolein Saelman, Vivianne Werkhoven, Sanne Cousijn, Camiel Zwart
Anne Nguyen & Greg Kozo, Anne Nguyen
EPICENTER
#film
Francija, 8’30’’
Film nas postavi v kontekst monumentalnih arhitekturnih stanovanjskih kompleksov, ki strukturirajo vsakodnevno bivanje v velikih evropskih mestih. Dogajanje je situirano v Résidence Le Parc v Parizu, eni najbolj prepoznavnih realizacij arhitekta Fernanda Pouillona. Monumentalnost in brezčasnost arhitektovih stvaritev se sopostavi s tradicionalnimi indijanskimi pokrivalnimi čeladami – vizualnim detajlom, ki provokativno nagovarja reference popkulture in stereotipov. Film se giblje med ritualnim in performativnim, med individualnim telesnim izrazom in družbeno kritiko, ustvarja pa prostor, kjer se gledalec sooči s kompleksnimi vprašanji identitete, pripadnosti in simbolike telesa.
Nguyen skozi ples, scenarij in režijo, v sodelovanju z Gregom Kozom, raziskuje, kako arhitektura, zgodovina in kultura oblikujejo telo in prostor, medtem ko vizualni slog, glasba in koreografija tvorijo intenzivno in meditativno izkušnjo.
Scenarij in koreografija: Anne Nguyen
Režija: Anne Nguyen in Greg Kozo
Plesalci_ke: Sonia Bel Hadj Brahim (“SonYa”), Arnaud Duprat (“AAron EVO”), Fabrice Labrana (“Fabbreezy”), Pascal Luce (“Scalp”), Tony Ndoumba (“Tonynoscript”)
Glasba: Sébastien Lété
Kamera: Greg Kozo, Cédric Nussli
Montaža: Mohamed Bouhiya, Anne Nguyen, Greg Kozo
Oblikovanje: Mohamed Bouhiya
Barvna obdelava: Greg Kozo
EPICENTER
#film
Francija, 8’30’’
Film nas postavi v kontekst monumentalnih arhitekturnih stanovanjskih kompleksov, ki strukturirajo vsakodnevno bivanje v velikih evropskih mestih. Dogajanje je situirano v Résidence Le Parc v Parizu, eni najbolj prepoznavnih realizacij arhitekta Fernanda Pouillona. Monumentalnost in brezčasnost arhitektovih stvaritev se sopostavi s tradicionalnimi indijanskimi pokrivalnimi čeladami – vizualnim detajlom, ki provokativno nagovarja reference popkulture in stereotipov. Film se giblje med ritualnim in performativnim, med individualnim telesnim izrazom in družbeno kritiko, ustvarja pa prostor, kjer se gledalec sooči s kompleksnimi vprašanji identitete, pripadnosti in simbolike telesa.
Nguyen skozi ples, scenarij in režijo, v sodelovanju z Gregom Kozom, raziskuje, kako arhitektura, zgodovina in kultura oblikujejo telo in prostor, medtem ko vizualni slog, glasba in koreografija tvorijo intenzivno in meditativno izkušnjo.
Scenarij in koreografija: Anne Nguyen
Režija: Anne Nguyen in Greg Kozo
Plesalci_ke: Sonia Bel Hadj Brahim (“SonYa”), Arnaud Duprat (“AAron EVO”), Fabrice Labrana (“Fabbreezy”), Pascal Luce (“Scalp”), Tony Ndoumba (“Tonynoscript”)
Glasba: Sébastien Lété
Kamera: Greg Kozo, Cédric Nussli
Montaža: Mohamed Bouhiya, Anne Nguyen, Greg Kozo
Oblikovanje: Mohamed Bouhiya
Barvna obdelava: Greg Kozo
Oulouy
ČRN
#oder
Španija / Slonokoščena obala, 30’
Koreograf in performer Oulouy skozi svoje telo preučuje zgodovinske in aktualne trenutke, od gibanja #BlackLivesMatter do umora Georgea Floyda, ter preizprašuje položaj afroameriških in afriških teles v zahodnem kontekstu – nasilje, emancipacijo in moč črnih teles v sodobnem svetu. Oulouy izhaja iz urbanih plesnih slogov Afrike in njene diaspore v ZDA – Coupé-Décalé, Ndomboló, Azonto, Afrohouse in Krump – ter ustvarja vizualni in glasbeni jezik, ki pripoveduje zgodbo boja za priznanje, enakopravnost in dostojanstvo.
Predstava uporablja minimalistične, simbolične odrske elemente, kjer telo postane prostor spomina, odpora in slavljenja. Vsak gib izraža tako ranljivost kot moč, frustracijo kot upanje, in ustvarja prostor, ki gledalca vabi k refleksiji in empatiji.
Oulouy, rojen na Slonokoščeni obali in že vrsto let delujoč v Barceloni, velja za eno ključnih imen nacionalne in mednarodne urbane plesne scene. Kot koreograf, performer, umetniški direktor in pedagog navdihuje publiko in plesne ustvarjalce po vsem svetu. Black je bil izbran za katalog Danza a Escena 2024 in je del Oulouyeve širše raziskave sodobnega urbanega plesa ter afriške kulturne dediščine na svetovni sceni.
Koreografija in izvedba: Oulouy
Produkcija in distribucija: Africa Moment
ČRN
#oder
Španija / Slonokoščena obala, 30’
Koreograf in performer Oulouy skozi svoje telo preučuje zgodovinske in aktualne trenutke, od gibanja #BlackLivesMatter do umora Georgea Floyda, ter preizprašuje položaj afroameriških in afriških teles v zahodnem kontekstu – nasilje, emancipacijo in moč črnih teles v sodobnem svetu. Oulouy izhaja iz urbanih plesnih slogov Afrike in njene diaspore v ZDA – Coupé-Décalé, Ndomboló, Azonto, Afrohouse in Krump – ter ustvarja vizualni in glasbeni jezik, ki pripoveduje zgodbo boja za priznanje, enakopravnost in dostojanstvo.
Predstava uporablja minimalistične, simbolične odrske elemente, kjer telo postane prostor spomina, odpora in slavljenja. Vsak gib izraža tako ranljivost kot moč, frustracijo kot upanje, in ustvarja prostor, ki gledalca vabi k refleksiji in empatiji.
Oulouy, rojen na Slonokoščeni obali in že vrsto let delujoč v Barceloni, velja za eno ključnih imen nacionalne in mednarodne urbane plesne scene. Kot koreograf, performer, umetniški direktor in pedagog navdihuje publiko in plesne ustvarjalce po vsem svetu. Black je bil izbran za katalog Danza a Escena 2024 in je del Oulouyeve širše raziskave sodobnega urbanega plesa ter afriške kulturne dediščine na svetovni sceni.
Koreografija in izvedba: Oulouy
Produkcija in distribucija: Africa Moment
21:30 / Virtualna resničnost (Oder 360) @ Bralnica
En–Knap / Csaba Molnár & Emese Cuhorka
MOJSTROVINA ZA ŠEST PLESALCEV
#VR #oder360
Madžarska, Slovenija, 20’
18:00 – 22:00 / Virtualna resničnost (Galerija 360) @ Galerija Internacionala
Simon Speiser & Norbert Pape
DOTIKATI SE OBLAKOV
#VR #galerija360
Nemčija
Cie Gilles Jobin / Gilles Jobin
PLESNA POT
#VR #galerija360
Švica
En–Knap
VR PRODUKCIJA 2020–2025
#VR #galerija360
Slovenija
En–Knap / Csaba Molnár & Emese Cuhorka
MOJSTROVINA ZA ŠEST PLESALCEV
#VR #oder360
Madžarska, Slovenija, 20’
18:00 – 22:00 / Virtualna resničnost (Galerija 360) @ Galerija Internacionala
Simon Speiser & Norbert Pape
DOTIKATI SE OBLAKOV
#VR #galerija360
Nemčija
Cie Gilles Jobin / Gilles Jobin
PLESNA POT
#VR #galerija360
Švica
En–Knap
VR PRODUKCIJA 2020–2025
#VR #galerija360
Slovenija
Program Zavoda EN-KNAP financirata Mestna občina Ljubljana – oddelek za kulturo in Ministrstvo za kulturo RS.
