Film Narava Beso je bil posnet v desetih dneh julija 1994.

V odnosu do predhodnega koreografskega opusa Iztoka Kovača in skupine EN-KNAP predstavlja film Narava Beso neke vrste razširitev in dopolnitev poetske strukture, ki se postopoma oblikuje skozi koreografske stvaritve (Kako sem ujel Sokola, Razširi krila (Slon nerodni)). Narava filmskega medija namreč omogoča pokazati prav tisto, kar lahko na odru obstaja samo v obrisih, v obliki reduciranih znakov, ki samo nakazujejo svojo zvezo z neko konkretno prostorsko realnostjo.

Narava Beso na eni strani odkriva povsem osebni odnos Kovača z realnimi ambienti rojstnega mesta, na drugi strani pa v umetniški artikulaciji ta odnos dobiva širše konotacije in se oblikuje v poetsko strukturo razumevanja aktualnega sveta. Film se odvija na sedmih lokacijah (Lakonca pod Bukovo goro; opuščeni dnevni kop rjavega premoga, Vasle v Kleku; opuščen kamnolom laporja za cementarno, Retje: prostor za odlaganje opuščene opreme rudnika Trbovlje, Neža - Agnes: odlagališče, opuščeno področje dnevnega kopa, Mitovški slap pri železniški postaji Trbovlje, potok Medija tik ob izlivu v Savo, v katerega poteka separacija premoga in opuščeni objekt –Pauher (generator) stare termoelektrarne), ki jim je skupno to, da se je tam nekoč v preteklosti, v času nikogaršnje mladosti, otroštva, v času neke druge družbene klime, na neki pretekli stopnji človeške zgodovine, odvijalo neko aktivno fizični delo. Delo rudarjev, delavcev v kamnolomu, termoelektrarni etc. Delo s svojo silovito fizično dinamiko, ki je tekmovalo s strojem, ki je bilo podlaga industrijski revoluciji in ki nam je še tako dobro v spominu kot temeljna simbolna podoba, na kateri so bile zgrajene vrednote naše socialistične preteklosti. Kovač v ta prostor, zaznamovan z aktivnostjo dela, ki se je po svoji zgodovinski nujnosti ustavilo, postavi skupino plesalcev. Ti pa, presenetljivo, tam ne plešejo, temveč bolj prisluškujejo oddaljenim zvokom in ritmom in če se že gibljejo, se gibljejo pazljivo in premišljeno, kot bi sledili kompleksnim energetskim tokovom, ki so vpisani v tla, po katerih se premikajo. Z upodabljanjem človeka konec 20. stoletja, na sledi za zabrisanimi zgodovinskimi silnicami svoje odtujenosti, Narava Beso oblikuje poetsko strukturo, ki je komplementarna izrazito formalni strukturi EN-KNAP-ovih plesnih predstav, saj s pomočjo filmskega medija poglobljeno spregovori o naravi subjektivnosti, o naravi občutenja in razumevanja sveta, ki se ga s formalizirano govorico giba trudi zaobjeti tudi v gledališču. (Eda Čufer)

Koncept: Iztok Kovač, Sašo Podgoršek / Koreografija: Iztok Kovač / Režija: Sašo Podgoršek

Ustvarjalci in izvajalci: Michael Ruegg, Jordi Cortes Molina, Mala Kline, Maja Delak, Jordi Casanovas Sempere, Ana Stegnar, Iztok Kovač, Aleš Hadalin

Izvirna glasba in oblikovanje zvoka: Thierry De Mey / Scenografija: Kovač Podgoršek / Kostumografija: Uroš Belantič / Direktor fotografije: Sven Pepeonik / Montaža: Vesna Nikolovska Kržičnik / Režija črno bele sekvence: Thierry De Mey / Montaža črno bele sekvence in montaža zvoka: Rudi Maerten

Izvršni producent: Valter Kobal

Produkcija: EN-KNAP / Koprodukcija: Tv Slovenija

Odgovorni urednik kulturnih in umetniških programov TVS: Jaroslav Skrušny

Nastopali so še: Delavska Godba Trbovlje, dirigent Alojz Zupan; Ženski Pevski Zbor Društva Upokojencev Trbovlje, zborovodja Nanda Guček; Baletni Oddelek Glasbene Šole Trbovlje, mentor Rosana Mesojedec

Uporabljena glasba: En-Knap Open ’96 / Glasbeni session: Od Tukaj Do Zdaj, Bratko Bibič; Chanson De Matin, Edward Elgar (Aran. Johan De Meij); Pesem Rudarskih Otrok, Emil Adamič, Vlado Klemenčič; EN-KNAP Open ’96: Glasbeni Session / Aranžma: Krunoslav Levačič / Kompozicija in audio produkcija: Studio Ritem, Hanna Preuss, Borut Berden / Glasbena improvizacija: Krunoslav Levačič, Žiga Golob, Bratko Bibič, Aleš Hadalin, Christopher Benstead, Andrej Guček, Mark Tompkins, Gyork Szakonyi, Laszlo Rokas, Ivo Rimc, Primož Oberžan, Boštjan Gradišek, Mitja Softič

Asistentka režiserja: Andreja Rauch / Konzultacija: Charo Calvo / Steadicam operator: Aleš Belak / Daljinsko vodena kamera: Marko Kostanjšek / Snemalci: Simon Pintar, Aleš Belak, Sven Pepeonik, Sašo Podgoršek / Asistenti kamere: Marko Kočevar, Andrej Hefferle, Matjaž Koželj / Glavni osvetljevalec: Sveto Makič / Osvetljevalci: Dejan Krulej, Veljko Skočič, Aleš Korenin / Snemalec zvoka: Branko Atanaskovič / Mikroman: Miran Komatar / Tajnica režije: Tanja Likeb / Scenski delavec: Kristjan Klavčič / Nadzor dela na višini: Vili Guček, Borut Kavzer / Maskerki: Irena Mrhar, Nika Veger / Šivilja: Ivi Grabnar / Fotografija: Žiga Koritnik, Nejc Saje / Vodja snemanja: Marko Poschl / Asistenti produkcije: Jaka Šimenc, Lili Šturm, Damjan Delak / Organizator na terenu: Janez Kovač / Tehnična pomoč: Viba Film / Dizajn špice: J.E.S.U.S. Ajaks / Filmski trik: Rasto Novakovič / Sistemski inženir za filmsko tehnologijo: Bojan Boštjančič / 16 mm filmski laboratorij: TV SLOVENIJA, LJUBLJANA / 35 mm filmski laboratorij: MEUTER TITRA, BRUSSELS / Čitalec svetlobe: Roger Vervoenen / Tonski studio: Alea Jacta Post-Production, Brussels / Mešalec zvoka: Franco Piscopo / Organizator postprodukcije: Rudi Maerten - Toumouv Brussels

Za pomoč pri realizaciji filma se zahvaljujemo: Občini Trbovlje, Rudarskem domu Na Planini, Cementarni Trbovlje, Društvu Svoboda Trbovlje, Avtohiši Malgaj, Delavskemu domu Trbovlje, Radiu Trbovlje, AMD-ju Trbovlje, Računalniški trgovini Info Trbovlje, Galeriji Kapelica, Kopališču Trbovlje, Arkadeni, Arsmedi-ji, Borisu Vanderavoordu, Nataši Kos, Edi Čufer, Andreju Želježiču

S podporo: Filmski sklad RS, Ministrstvo za kulturo RS, MOL – oddelek za kulturo