Odrska produkcija
Urša Majcen, Sašo Vollmaier, Jan Krmelj, Iztok Kovač:
Orfej in Evridika
Trajanje: 90 minut
Premiera: 23.01.2026 20:00
Cankarjev dom
Cankarjev dom
Koprodukcija, premiera
Eden najpresunljivejših mitov o smrti in žalovanju, ki izvira iz antične Grčije, je zgodba o mitskem pevcu, čigar umetnost še danes vznemirja človeštvo. Orfej z igranjem na liro ni očaral samo ljudi, temveč tudi vso naravo. Ptice so utihnile, da bi ga lahko poslušale, živali so zapuščale gozdove, da bi mu sledile, reke so se ustavile ob njegovih spevih. Gostijam, na katerih je igral, so skrivaj prisluškovali bogovi. Vodne nimfe Najade so se dvignile iz valov, kakor hitro so zaslišale njegovo igranje. Med njimi je bila tudi Evridika, v katero se je zaljubil in se z njo poročil.
Toda njuna sreča ni trajala dolgo. Kmalu po poroki je Evridika umrla, potem ko jo je ugriznila smrtonosna kača. Orfej jo je pokopal in za njo žaloval, vendar čas ni zacelil njegove bolečine. Da bi jo dobil nazaj, se je odpravil v podzemlje. Tam je moč njegovega žalovanja ganila tako triglavega psa Kerberja, krvoločnega čuvarja sveta mrtvih, ki ga je spustil mimo vhoda, kot tudi ostarelega brodnika Harona, ki ga je po reki Stiks popeljal globlje v podzemlje. S pesmijo je očaral tudi vladarja podzemlja Hada in njegovo ženo Perzefono. Obljubila sta mu, da mu bosta vrnila Evridiko, vendar sta ob tem postavila pogoj – med potjo iz podzemlja se ne sme za nič na svetu ozreti. Orfej jima je dal besedo in skupaj z Evridiko odšel proti izhodu. Ko ni več slišal njenih korakov, je prelomil obljubo. Zadnje, kar je videl, je bil njen izginjajoči bledi obraz.
Toda njuna sreča ni trajala dolgo. Kmalu po poroki je Evridika umrla, potem ko jo je ugriznila smrtonosna kača. Orfej jo je pokopal in za njo žaloval, vendar čas ni zacelil njegove bolečine. Da bi jo dobil nazaj, se je odpravil v podzemlje. Tam je moč njegovega žalovanja ganila tako triglavega psa Kerberja, krvoločnega čuvarja sveta mrtvih, ki ga je spustil mimo vhoda, kot tudi ostarelega brodnika Harona, ki ga je po reki Stiks popeljal globlje v podzemlje. S pesmijo je očaral tudi vladarja podzemlja Hada in njegovo ženo Perzefono. Obljubila sta mu, da mu bosta vrnila Evridiko, vendar sta ob tem postavila pogoj – med potjo iz podzemlja se ne sme za nič na svetu ozreti. Orfej jima je dal besedo in skupaj z Evridiko odšel proti izhodu. Ko ni več slišal njenih korakov, je prelomil obljubo. Zadnje, kar je videl, je bil njen izginjajoči bledi obraz.
Poetični spektakel Orfej in Evridika temelji na novi besedilni interpretaciji dramatičarke Urše Majcen in glasbeni partituri skladatelja Saša Vollmaierja, ki v režiji Jana Krmelja in koreografiji Iztoka Kovača raziskuje format glasbenega gledališča. Na presečišču različnih medijev in umetniških postopkov se ustvarjalci dotikajo tem smrti in življenja po njej ter raziskujejo možnosti njune umetniške reprezentacije. Kako vidimo, slišimo, mislimo ter občutimo smrt in posmrtno življenje v umetnosti? Kaj pomeni »ne ozreti se« na odru? Kakšne so povezave med podzemljem kot domovanjem duš umrlih ter gledališkim odrom kot prizoriščem bežnih in minljivih podob?
Več terminov:
26. jan.19:30 / 27. jan.19:30 / 28. jan.19:30 / 29. jan.19:30 / 30. jan.19:30 / 2. feb.18:00 / 3. feb.19:30 / 4. feb.19:30
Povezava do informacij o sedežnem redu in vstopnice
26. jan.19:30 / 27. jan.19:30 / 28. jan.19:30 / 29. jan.19:30 / 30. jan.19:30 / 2. feb.18:00 / 3. feb.19:30 / 4. feb.19:30
Povezava do informacij o sedežnem redu in vstopnice
O avtorjih
Jan Krmelj (1995) je eden najprodornejših slovenskih gledaliških režiserjev mlajše generacije, tudi pesnik in avdiovizualni ustvarjalec. Študij režije je zaključil na AGRFT leta 2018 z uprizoritvijo Schimmelpfennigovega Idomeneja, že med študijem je izdal pesniški prvenec Relikvije dihanja (2014). Njegovo gledališko delo zaznamuje preplet poezije, filozofije in vizualne umetnosti. Režiral je številne predstave, med njimi Žabe (MGL, 2022), Požigalce (SNG Drama Ljubljana, 2021), Proslavo (SNG Maribor, 2020) in Razpoko (MGL, 2023), za katero je prejel Borštnikovo nagrado za režijo. Njegove uprizoritve pogosto vključujejo večmedijske elemente in raziskujejo sodobne teme skozi eksperimentalne forme.
Kolofon
Avtorica besedila Urša Majcen
Avtor glasbe Sašo Vollmaier
Režiser Jan Krmelj
Dramaturginja Petra Pogorevc
Koreograf Iztok Kovač
Scenograf Lin Japelj
Kostumografka Brina Vidic
Oblikovalci zvoka Sašo Dragaš, Matej Čelik, Grega Troha
Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak
Avtorja priredbe besedila Jan Krmelj, Petra Pogorevc
Avtor aranžmajev in korepetitor Sašo Vollmaier
Lektorica Klasja Kovačič
Perzefona: Nataša Tič Ralijan
Virginia Woolf, Sylvia Plath, Sarah Kane: Ajda Smrekar
Evridika: Lena Hribar Škrlec
Orfej: Matic Lukšič
Haron: Filip Samobor
Kerber: Lara Wolf k. g.
Tantal: Gregor Gruden
Sizif: Joseph Nzobandora Jose
Ixion: Gal Oblak k. g.
Zbor: Veronika Železnik k. g., Filip Štepec k. g., Carolina Alessandra Valentini, Tina Habun, Matija Franješ, Fiona Macbride, Nika Zidar, Mattia Cason
Had: Sašo Vollmaier
Koprodukcija: Cankarjev dom, Mestno gledališče ljubljansko
Avtor glasbe Sašo Vollmaier
Režiser Jan Krmelj
Dramaturginja Petra Pogorevc
Koreograf Iztok Kovač
Scenograf Lin Japelj
Kostumografka Brina Vidic
Oblikovalci zvoka Sašo Dragaš, Matej Čelik, Grega Troha
Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak
Avtorja priredbe besedila Jan Krmelj, Petra Pogorevc
Avtor aranžmajev in korepetitor Sašo Vollmaier
Lektorica Klasja Kovačič
Perzefona: Nataša Tič Ralijan
Virginia Woolf, Sylvia Plath, Sarah Kane: Ajda Smrekar
Evridika: Lena Hribar Škrlec
Orfej: Matic Lukšič
Haron: Filip Samobor
Kerber: Lara Wolf k. g.
Tantal: Gregor Gruden
Sizif: Joseph Nzobandora Jose
Ixion: Gal Oblak k. g.
Zbor: Veronika Železnik k. g., Filip Štepec k. g., Carolina Alessandra Valentini, Tina Habun, Matija Franješ, Fiona Macbride, Nika Zidar, Mattia Cason
Had: Sašo Vollmaier
Koprodukcija: Cankarjev dom, Mestno gledališče ljubljansko
Program Zavoda EN-KNAP financirata Mestna občina Ljubljana – oddelek za kulturo in Ministrstvo za kulturo RS.
