Tematsko jedro predstave se nanaša na  relativnost zaznave posameznika in pomen osamljenosti v sodobni družbi. Delo izhaja iz starodavne indijske parabole o petih slepcih, ki otipavajo različne dele slonovega telesa: trup, nogo, rilec, rep in uhelj. V nezmožnosti, da bi zaobjeli žival v celoti, jo opišejo glede na del, ki ga lahko otipajo: "Slon je stena", pravi mož, ki treplja njegov trup. "Kako? Slon je vrsta kače", se zdi drugemu,ki gladi slonov rilec... itd. A nihče od njih ne vidi celote...

"Predstava Pasjansa uveljavljenega plesalca in koreografa Iztoka Kovača preverja koncept resnice kot osnovne delitve med tem kakšne stvari v resnici so in med tem kakršne se zdijo v individualni percepciji. Danes realnost ni nekaj, kar bi lahko reproducirali, saj je že v temelju zgolj reprodukcija. Sama realnost je skoraj prenehala biti resnična, spremenila se je v privid, simulaker... Izkušnjo sodobnega gledalca določa univerzalen padec v reprezentacijo, ki istočasno potrdi in spodbije zaznavne razlike med resničnim, oprijemljivim in iluzijo." (Saša Božić)

Koncept in koreografija: Iztok Kovač

Ustvarjalci in izvajalci: Sara Barbieri, Darija Doždor, Aleš Hadalin, Gali Kaner, Iztok Kovač, Carmen Larazz, Janina Rajakangas, Ognjen Vučinić

Pevec: Aleš Hadalin / Vzorčenje glasbe v živo: Gali Kaner / Scenografija: Goran Petercol / Skladatelj: Damir Šimunović / Oblikovanje luči: Goran Petercol, Zoran Grabarac / Kostumi: Emina Tataragić / Dramaturgija: Saša Božić / Likovna teorija: Uršula Berlot / Glasbenika: Krunoslav Levačić, Joži Šalej / Uporabljena glasba: Duke Ellington, Jimmy Rushing, ljudske pesmi / Tehnična podpora: Zoran Grabarac, Saša Bogojević

Fotografije: Jasenko Rasol / Izvršna producenta: Damir Domitrović Kos, Mirna Čubranić / Asistentki produkcije: Ksenija Gorjak, Urša Comino

Produkcija: EN-KNAP, Zagrebački Plesni Ansambl / Koprodukcija: Cankarjev dom, ZeKaeMS podporo: Ministrstvo za kulturo RS, MOL – oddelek za kulturo, Mestni oddelek za kulturo mesta Zagreb - Ministrstvo za kulturo RH