Tehnologije plesa. Telo je prvobitna tehnologija, zgodovinsko povezana s plesom, prvobitna tehnologija plesa. Naša resničnost je prvobitno podaljšana. Kot pri vsaki tehnologiji podaljšek ne le podaljšuje resničnost, temveč preoblikuje naše pojmovanje resničnosti in naše odnose. Preskočimo nekaj stoletij in digitalna tehnologija omogoča, da telo s potopitvijo in participacijo zapusti meje telesnosti v virtualno in mešano resničnost. Vendar ima potopitev svojo ceno, prinaša rudarjenje podatkov in profiliranje, nadzor, izgubo zasebnosti in avtonomije. Vprašanje, kaj je “resnično”, je postalo bolj radikalno kot kdaj koli prej.

Ples tehnologij. Ples že od nekdaj presega meje telesa. Nič čudnega, da je posvojil “Oder 360”, potopitev in participacijo prek digitalne tehnologije ter virtualne in mešane resničnosti, ki gledalca oz. opazovalca opolnomoči z orodji koreografa oz. režiserja, pa tudi z domišljijo, kako tehnologija preoblikuje našo resničnost in naše odnose, tako da podatke, nadzor, zasebnost in avtonomijo naredi otipljive, visceralne prek telesa, individualnega in družbenega.

Fokus: Tehnologije plesa / ples tehnologij je tridnevna potopitvena in participativna izkušnja, ki združuje ples na odru, v filmu, na pametnih telefonih in očalih, v navidezni in mešani resničnosti ter v središče postavlja gledalca oz. opazovalca, ki z uporabo tehnologije raziskuje, kako tehnologija uporablja uporabnika.

7. - 9. FEB 2024 / Španski borci (SI)

12petdeset Mb/s (2021) naslavlja vprašanje sledenja podatkov z umetniškimi, tj. estetskimi sredstvi. V tej plesni instalaciji štirje mednarodni plesalci raziskujejo in prevprašujejo obseg zajemanja velikega podatkovja in možnosti upora kljub absolutnemu in totalnemu zbiranju naših informacij. Da bi bila predstava še bolj interaktivna, posebna aplikacija občinstvu zagotavlja osnovne informacije o predstavi in plesalcih, pri čemer neredko krši zasebnost.

Oder postane odprt prostor dogajanja in participacije, po katerem se občinstvo prosto giblje. Gibi plesalcev delujejo kot surovi podatki, ki jih pametni telefoni občinstva pretvorijo v informacije. Koreografija se odziva na uporabo tehnologije – zajem gibanja, QR-kode in oznake za komunikacijo v bližnjem polju – vsaka s svojo stopnjo interaktivnosti in intimnosti. Sodobni ples naredi digitalno mreženje in zajemanje podatkov fizično in estetsko oprijemljivo.

Večinoma me zanima tehnologija, ki jo imajo ljudje v rokah. To postaja že poklic. Kako tehnologija vpliva na naše življenje, naše odnose? Če v središče postaviš, kaj ljudje uporabljajo, ne kaj vedo, se nenadoma dotakneš drugačnega občinstva.

—Fabien Prioville

Fabien Prioville je končal študij na Centre national de danse contemporaine (Cndc) v Angersu. Delal je z Édouardom Lockom in njegovo zasedbo La La La Human Steps v Montrealu, preden se je pridružil Philippu Blanchardu v Stockholmu. Leta 1999 je postal član plesne hiše Tanztheater Wuppertal Pina Bausch. Od leta 2006 dela kot samostojni plesalec in koreograf.

Leta 2010 je ustanovil svojo plesno zasedbo in uprizoril večino svojih del v Tanzhaus NRW v Düsseldorfu. Od virtualne resničnosti in sodobnih tehnologij do raziskovanja globoko osebnega in čustvenega tkiva v vseh nas, delo njegove zasedbe obsega različne medije. Večji festivali, prav tako Tanztheater Wuppertal Pina Bausch, so sodelovali z zasedbo pri razvoju VR plesnih filmov za prizorišča in festivale

(družabni dogodek v virtualni resničnosti)

Oder360 pomeni vzpostavitev novega tipa postprodukcije v obliki virtualizacije predstav in posebnega ogleda predstav z VR očali, posnetih s 360° kamero iz središča odra. Projekt je pokazal, da predstave posnete s 360° kamerami, ambisoničnim zvokom in prilagojeno svetlobno podporo, gledalcu ponujajo popolnoma novo gledališko izkustvo, ga na drugačen način vežejo na vsebino predstave in razbijajo klasično gledališko formo, kjer je pogled usmerjen zgolj preko četrte odrske stene. Smer pogleda brez okvirja postane izbira posameznika, neposredna bližina nastopajočih pa privilegij, ki mu prej nismo bili priča. Svoboda pogleda brez vnaprej določenega okvirja v 360 stopinjski sferi nagovarja novega gledalca, ki se iz vloge opazovalca aktivno vključuje v vlogo montažerja/režiserja svojega lastnega doživetja filma v 360° okolju. V perspektivi gre za nov, neraziskan umetniški žanr, ki predstavlja stik med preteklostjo in prihodnostjo. 

Oder360 ne želi nadomestiti klasičnega ogleda predstav v gledališču, temveč vzpostaviti nov pogled, simulaker gledališča v novih okoljih in okoliščinah. Poleg tega, da je to prilagoditev na trenutno situacijo in omogočanje delovanja v razmerah epidemije, pa je predvsem nova vrsta promocije sodobnih uprizoritvenih praks in približevanje le-teh potencialnemu novemu občinstvu. 

Gledalci film v virtualni resničnosti v dolžini 30 min skupinsko spremljajo preko VR očal. Na dogodku je vsak obiskovalec opremljen s svojim kompletom VR očal, slušalk in vrtljivim sedežem. Vsaki projekciji bo sledila predstavitev tehnologije in njenih značilnosti ter pogovor z umetniškim vodjo projekta Iztokom Kovačem in avtorji predstave.

Z letom 2021 se je z Odrom360 zavod EN-KNAP priključil uspešni in raznoliki mreži partnerjev Centra za Kreativnost, pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.