Odrska produkcija
En–Knap, Ermira Goro & Smaïl Kanouté
Telesa identitete, identitete telesa: Povratek / Na začetku
Na voljo za gostovanje
Trajanje: 60 minut
Premiera: 14.04.2026 20:00
Center kulture Španski borci, Ljubljana
Center kulture Španski borci, Ljubljana
Dvojna premiera
02.06.2026 20:00
Center kulture Španski borci, Ljubljana
12€ (redna cena) / 8€ (s popustom)
Identitete se vadijo. In razstavijo. Na odru. V telesu.
Dve samostojni plesni deli v skupnem tematskem terenu Telesa identitete, identitete telesa nastajata v sodelovanju s priznanima koreografoma Ermiro Goro (GR/AL) in Smaïlom Kanoutéjem (FR/ML). V obeh delih se identiteto prevprašuje kot dinamično konfiguracijo, podvrženo pogajanju, ponavljanju, prekinitvam in spremembam. Vaji, prav zdaj.
Telo je mesto zapisa – oblikovano z dediščino in spominom, prežeto z željo, prežarjeno s kolektivno energijo, a nikoli povsem zamejeno z njihovimi okviri. Identiteto hkrati označuje in presega, jo vzpostavlja, a se ji obenem izmika. V tej napetosti gib postane prostor artikulacije tega, kdo smo, kdo lahko postanemo in kako sobivamo – vprašanja, ki se ne odpirajo zgolj na družbeni ravni, temveč tudi znotraj skupine šestih plesalcev, kolektiva na meji med že oblikovanim in še neizrečenim: plesni diptih je namreč prvi projekt Mattie Casona v vlogi novega umetniškega vodje ansambla.
En–Knap Group 2.0.
Preteklost nosi nekaj zelo radikalnega in subverzivnega: moč, da spremeni sedanjost. Novi umetniški vodja ansambla Mattia Cason vabi plesalce_ke, da prisluhnejo: sebi, drug drugemu, prostoru med njimi ter odmevu tega poslušanja v prostoru in onkraj njega. Šele takrat se lahko dejanje nežno razpre in ustvari nekakšen skupni sveti prostor, kjer se identiteta znova pojavi le občasno, kot radovedna perspektiva znotraj kompleksne mreže nedoločenih relacij. Vabi jih, da najdejo sodobno v plesu, ki se ukvarja s sodobnimi vprašanji. To je vabilo k praznovanju začetka novega cikla.
En–Knap z Ermiro Goro: Na začetku
Delo Ermiro Goro raziskuje napetost med tokovi, ki nas nosijo, in impulzom, da bi se gibali drugače, v formi sprotnega pogajanja. Nastopajoči se gibljejo skupaj znotraj skupnega koda, vendar vsaka gesta v sebi nosi možnost odmika: možnost oklevanja, upora, izbire druge smeri. Izstopiti iz vzorca pomeni tvegati, da onkraj njega zaidejo – navadno v samotnem spodrsljaju, ki pa se tu in tam – instinkt ali naključje? – uspe razširiti v kolektivno stanje.
Odrski suspenz je težko razrešljiv in odmeva širše stanje nelagodja, v katerem strukture vztrajajo, četudi napete do svojih skrajnosti. Ermira Goro spodnaša ustaljene predstave o identiteti kot kulturno predpisanem vedenju, normah in vlogah tako, da vzpostavi pogoje za nestabilnost. Nemir najde svojo edino razrešitev prav nestabilnosti: v stanju, ko telo zdrsne iz tistega, kar se je naučilo ponavljati, in za hip pokaže drugačen način bivanja.
Odrski suspenz je težko razrešljiv in odmeva širše stanje nelagodja, v katerem strukture vztrajajo, četudi napete do svojih skrajnosti. Ermira Goro spodnaša ustaljene predstave o identiteti kot kulturno predpisanem vedenju, normah in vlogah tako, da vzpostavi pogoje za nestabilnost. Nemir najde svojo edino razrešitev prav nestabilnosti: v stanju, ko telo zdrsne iz tistega, kar se je naučilo ponavljati, in za hip pokaže drugačen način bivanja.
En–Knap s Smaïlom Kanoutéjem: Povratek
Kanoutéjevo delo se potopi v časovno razsežnost izkušnje, v kateri se telo v dialogu med sedanjostjo in preteklostjo vzpostavi kot nosilec njunih usedlin. Plesalci in plesalke skozi zamišljeno srečanje s predniki vstopajo v vprašanja drugosti, kontinuitete in preobrazbe. Identiteta se tu ne vzpostavlja kot nekaj samostojnega, temveč vznikne relacijsko.
Skupina se v začasnem organizmu giblje skozi različne stopnje postajanja: tri časovne dimenzije – preteklost, sedanjost in prihodnost –, ki so hkrati navzoče v eni sami izkušnji, v eni sami obogateni oz. razširjeni resničnosti. V sodobnem jeziku izraz »obogatena resničnost« (augmented reality) označuje tehnološki nadpis sveta – digitalno plast, ki se prek zaslonov in naprav nalaga na zaznano okolje. Povratek idejo augmentacije razume drugače: kot zmožnost telesa, da zaznava razmerja, ki naseljujejo živeto resničnost onkraj vidnega. Vprašanje resničnosti – in identitete – se zato razširi onkraj meje med eno in drugo osebo (»kjer se jaz končam in ti začneš«) ter seže v linije porekla, zgodovine in prisotnosti, ki vedno prebivajo v telesu (»kjer se jaz končam in se začnejo tisti, ki so bili pred menoj in tisti, ki me bodo nasledili«).
Toda tudi takšno srečanje predpostavlja določeno obliko osebne izgube. Za plesalce in plesalke je Kanoutéjev pristop pomenil konkreten izziv: ostati povsem zvesti sebi, ne da bi se odpovedali svojim performativnim veščinam, a jih hkrati naseliti znotraj te razširjene resničnosti tako celostno, da se meje jaza začnejo raztapljati v širšem morju odnosov.
Skupina se v začasnem organizmu giblje skozi različne stopnje postajanja: tri časovne dimenzije – preteklost, sedanjost in prihodnost –, ki so hkrati navzoče v eni sami izkušnji, v eni sami obogateni oz. razširjeni resničnosti. V sodobnem jeziku izraz »obogatena resničnost« (augmented reality) označuje tehnološki nadpis sveta – digitalno plast, ki se prek zaslonov in naprav nalaga na zaznano okolje. Povratek idejo augmentacije razume drugače: kot zmožnost telesa, da zaznava razmerja, ki naseljujejo živeto resničnost onkraj vidnega. Vprašanje resničnosti – in identitete – se zato razširi onkraj meje med eno in drugo osebo (»kjer se jaz končam in ti začneš«) ter seže v linije porekla, zgodovine in prisotnosti, ki vedno prebivajo v telesu (»kjer se jaz končam in se začnejo tisti, ki so bili pred menoj in tisti, ki me bodo nasledili«).
Toda tudi takšno srečanje predpostavlja določeno obliko osebne izgube. Za plesalce in plesalke je Kanoutéjev pristop pomenil konkreten izziv: ostati povsem zvesti sebi, ne da bi se odpovedali svojim performativnim veščinam, a jih hkrati naseliti znotraj te razširjene resničnosti tako celostno, da se meje jaza začnejo raztapljati v širšem morju odnosov.
O avtorjih
»Ermiro in Smaïla sem povabil zaradi njune umetniške prakse, seveda, a tudi – in rekel bi predvsem – zaradi tega, kdo sta in od kod prihajata. Ermira Goro se je rodila v družini grške manjšine v južni Albaniji, kjer je živela do najstniških let. Iz te zgodnje izkušnje dvojnosti je razvila naravno sposobnost prevpraševanja togih, monolitnih identitet, konceptov in definicij. Smaïl Kanouté se je rodil v Parizu malijskim staršem, ki so se tja priselili v sedemdesetih letih. Hkrati Francoz in Malijec, nikoli dovolj Francoz v Franciji, nikoli dovolj Malijec v Maliju. Zato se je odločil ustvariti lastno zgodbo skozi umetniško prakso, ki neprenehoma prepleta različne kulturne tradicije.
Vsak na svoj način oba zavračata racionalno vsiljene binarne opozicije in sprejemata protislovno naravo resničnosti. Dovolita ji, da se znova pojavi v njunih ustvarjalnih procesih, in nama, plesalcem in plesalkam, dovolita, da plešemo, doživljamo, se izgubimo in se vrnemo nekoliko manj gotovi, nekoliko bolj skupaj.
Nenazadnje je Smaïl, kot kaže, temnopolt moški, Ermira pa belka. Skupaj v moji domišljiji tvorita nekakšno Črno Ateno – simbol afroazijske Evrope, ki jo iščem.«
– Mattia Cason
Smaïl Kanouté je multidisciplinarni umetnik, katerega praksa izhaja iz grafičnega oblikovanja in vizualne kompozicije ter se razširja na področja plesa, performansa in gibljive podobe. Živi in ustvarja v Parizu, njegova umetniška formacija pa združuje formalno izobraževanje na École nationale supérieure des Arts Décoratifs z utelešenim znanjem, pridobljenim skozi ples na ulicah in v socialnih prostorih Francije, Brazilije, Malija in širše Evrope. Kanouté se opredeljuje kot »koreografist« (choreo-graphist) – gib razume kot obliko pisave in risbe v prostoru, v kateri telo ustvarja motive, vzorce in vizualne ritme, nekakšno živo, abstraktno abecedo. Leta 2016 je ustanovil Company Vivons!, v okviru katere razvija predstave, koreografska dela, plesne filme in hibridne formate, ki prehajajo med vizualno umetnostjo, koreografijo in pripovedjo.
Ermira Goro razvija interdisciplinarne prakse na področju plesa in performansa, kjer telo postaja prostor pogajanja in transformacije. Njena umetniška pot se je začela v Albaniji in Grčiji in se nadaljevala v New Yorku, kjer so srečanja z mednarodnimi plesnimi scenami pomembno zaznamovala njen koreografski razvoj. Goro sodeluje z umetniki in institucijami v različnih kontekstih: giblje se med koreografskim ustvarjanjem, nastopanjem in pedagoškim delom. Več let je bila, kot plesalka, mentorica ter asistentka pri raziskovanju in koreografiji, ključna članica britanske skupine DV8 Physical Theatre. Njena dela so bila predstavljena na številnih festivalih in prizoriščih v Grčiji in drugod po svetu ter so prepoznana po izrazitem in samosvojem koreografskem pristopu. Njeno delo Telos je bilo uvrščeno v izbor Moving Balkans Top 10 in bo predstavljeno v Novem Sadu v okviru druge edicije showcase festivala.
Mattia Cason je umetniški vodja in član stalnega ansambla za sodobni ples En–Knap. Njegovi avtorski projekti nastajajo v okviru širše umetniške platforme E for Europe, ki sodobne evropske realnosti raziskuje skozi site-specific uprizoritvene formate in meddisciplinarne pristope. Njegova avtorska plesna dela so bila vključena v uradni program GO! 2025 ter v programe festivala Vicino/Lontano, v okviru katerih jih uprizarja na mejnih območjih in umešča v specifične prostorske ter družbenopolitične kontekste. S tem uresničuje temeljno avtorsko vizijo: izstopiti iz klasičnega gledališkega odra in delovati kot močna diskurzivna ter javna akcija. Cason deluje kot plesalec, igralec, koreograf in režiser; za koncept avtorske predstave Le Etiopiche je leta 2021 prejel nagrado Premio Scenario. Kot antropolog raziskuje podobe sodobne in pretekle Evrope, ki jih posreduje skozi predlogični jezik telesa.
Vsak na svoj način oba zavračata racionalno vsiljene binarne opozicije in sprejemata protislovno naravo resničnosti. Dovolita ji, da se znova pojavi v njunih ustvarjalnih procesih, in nama, plesalcem in plesalkam, dovolita, da plešemo, doživljamo, se izgubimo in se vrnemo nekoliko manj gotovi, nekoliko bolj skupaj.
Nenazadnje je Smaïl, kot kaže, temnopolt moški, Ermira pa belka. Skupaj v moji domišljiji tvorita nekakšno Črno Ateno – simbol afroazijske Evrope, ki jo iščem.«
– Mattia Cason
Smaïl Kanouté je multidisciplinarni umetnik, katerega praksa izhaja iz grafičnega oblikovanja in vizualne kompozicije ter se razširja na področja plesa, performansa in gibljive podobe. Živi in ustvarja v Parizu, njegova umetniška formacija pa združuje formalno izobraževanje na École nationale supérieure des Arts Décoratifs z utelešenim znanjem, pridobljenim skozi ples na ulicah in v socialnih prostorih Francije, Brazilije, Malija in širše Evrope. Kanouté se opredeljuje kot »koreografist« (choreo-graphist) – gib razume kot obliko pisave in risbe v prostoru, v kateri telo ustvarja motive, vzorce in vizualne ritme, nekakšno živo, abstraktno abecedo. Leta 2016 je ustanovil Company Vivons!, v okviru katere razvija predstave, koreografska dela, plesne filme in hibridne formate, ki prehajajo med vizualno umetnostjo, koreografijo in pripovedjo.
Ermira Goro razvija interdisciplinarne prakse na področju plesa in performansa, kjer telo postaja prostor pogajanja in transformacije. Njena umetniška pot se je začela v Albaniji in Grčiji in se nadaljevala v New Yorku, kjer so srečanja z mednarodnimi plesnimi scenami pomembno zaznamovala njen koreografski razvoj. Goro sodeluje z umetniki in institucijami v različnih kontekstih: giblje se med koreografskim ustvarjanjem, nastopanjem in pedagoškim delom. Več let je bila, kot plesalka, mentorica ter asistentka pri raziskovanju in koreografiji, ključna članica britanske skupine DV8 Physical Theatre. Njena dela so bila predstavljena na številnih festivalih in prizoriščih v Grčiji in drugod po svetu ter so prepoznana po izrazitem in samosvojem koreografskem pristopu. Njeno delo Telos je bilo uvrščeno v izbor Moving Balkans Top 10 in bo predstavljeno v Novem Sadu v okviru druge edicije showcase festivala.
Mattia Cason je umetniški vodja in član stalnega ansambla za sodobni ples En–Knap. Njegovi avtorski projekti nastajajo v okviru širše umetniške platforme E for Europe, ki sodobne evropske realnosti raziskuje skozi site-specific uprizoritvene formate in meddisciplinarne pristope. Njegova avtorska plesna dela so bila vključena v uradni program GO! 2025 ter v programe festivala Vicino/Lontano, v okviru katerih jih uprizarja na mejnih območjih in umešča v specifične prostorske ter družbenopolitične kontekste. S tem uresničuje temeljno avtorsko vizijo: izstopiti iz klasičnega gledališkega odra in delovati kot močna diskurzivna ter javna akcija. Cason deluje kot plesalec, igralec, koreograf in režiser; za koncept avtorske predstave Le Etiopiche je leta 2021 prejel nagrado Premio Scenario. Kot antropolog raziskuje podobe sodobne in pretekle Evrope, ki jih posreduje skozi predlogični jezik telesa.
Kolofon
Avtorja: Ermira Goro / Smaïl Kanouté
Plesalci in izvajalci: En–Knap Group (Mattia Cason, Matija Franješ, Tina Habun, Fiona Macbride, Carolina Alessandra Valentini, Nika Zidar)
Oblikovanje svetlobe: Hotimir Knific (za delo Ermire Goro), Aljaž Zaletel (za delo Smaïla Kanoutéja)
Kostumografija: Katarina Markov (Atelje d.o.o.),
Asistentka kostumografinje: Margarita Gardina
Glasba: Miha Šajina – Shekuza (za delo Ermire Goro), Julien Villa (za delo Smaïla Kanoutéja)
Vodja vaj: Ana Štefanec Knez
Fotografija: Žiga Koritnik
Video: Sašo Podgoršek, Omar Ismail
Produkcija: Zavod En–Knap
Direktor Zavoda En–Knap in umetniški vodja Centra kulture Španski borci: Iztok Kovač
Umetniški vodja En–Knap Group: Mattia Cason
Poslovna direktorica Centra kulture Španski borci in Zavoda En–Knap: Marjeta Lavrič
Izvršna direktorica Zavoda En–Knap / Centra kulture Španski borci in vodja financ: Julija Travančić
Tehnična podpora: Omar Ismail, Hotimir Knific, Fabijan Purg, Gal Škrjanec Skaberne, Aljaž Zaletel, Maja Pahor
Izvršna producentka: Nataša Ramovš
Vodja komunikacije: Valerija Intihar
Oblikovanje: Marko Damiš
Koordinatorka in organizatorka dogodkov: Katja Gabrijelčič
Zavod En–Knap in Španske borce (upravljavec je Zavod En–Knap) podpirata:
Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Plesalci in izvajalci: En–Knap Group (Mattia Cason, Matija Franješ, Tina Habun, Fiona Macbride, Carolina Alessandra Valentini, Nika Zidar)
Oblikovanje svetlobe: Hotimir Knific (za delo Ermire Goro), Aljaž Zaletel (za delo Smaïla Kanoutéja)
Kostumografija: Katarina Markov (Atelje d.o.o.),
Asistentka kostumografinje: Margarita Gardina
Glasba: Miha Šajina – Shekuza (za delo Ermire Goro), Julien Villa (za delo Smaïla Kanoutéja)
Vodja vaj: Ana Štefanec Knez
Fotografija: Žiga Koritnik
Video: Sašo Podgoršek, Omar Ismail
Produkcija: Zavod En–Knap
Direktor Zavoda En–Knap in umetniški vodja Centra kulture Španski borci: Iztok Kovač
Umetniški vodja En–Knap Group: Mattia Cason
Poslovna direktorica Centra kulture Španski borci in Zavoda En–Knap: Marjeta Lavrič
Izvršna direktorica Zavoda En–Knap / Centra kulture Španski borci in vodja financ: Julija Travančić
Tehnična podpora: Omar Ismail, Hotimir Knific, Fabijan Purg, Gal Škrjanec Skaberne, Aljaž Zaletel, Maja Pahor
Izvršna producentka: Nataša Ramovš
Vodja komunikacije: Valerija Intihar
Oblikovanje: Marko Damiš
Koordinatorka in organizatorka dogodkov: Katja Gabrijelčič
Zavod En–Knap in Španske borce (upravljavec je Zavod En–Knap) podpirata:
Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Program Zavoda EN-KNAP financirata Mestna občina Ljubljana – oddelek za kulturo in Ministrstvo za kulturo RS.
